Različne vrste ameriškega slamnika

Echinacea je rod zelnatih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Rod imenujemo škrlatni slamniki ali škrlatne ehinaceje, obsega pa 9 vrst. V zdravilne namene se uporabljajo samo Echinacea purpurea, Echinacea pallida in Echinacea angustifolia, ki je varieteta Echinacea pallida.

Beseda ehinaceja izhaja iz grške besede echinos, kar pomeni jež oziroma morski ježek. Ime je najverjetneje dobila po tem, ker ima osrednji del cveta bodičast izgled.

Ehinaceja je do 150 cm visoka zelnata trajnica. Korenine so številne, dokaj globoke, belkasto rjave barve. Navpične korenine se združujejo v večdelno kratko koreniko, s katero rastlina prezimi. Steblo je pokončno, močno razvejano. Pritlični listi so ovalni do ovalno suličasti, šilasti in topo ali ostro nazobčeni. Listna ploskev je dolga do 20 cm, do 15 cm široka in porasla z dlačicami. V zgornjem delu rastline so listi manjši. Cvetne koške, ki so veliki od 2 do 5 cm, sestavljajo zunanji rožnatovijolični, sterilni, jezičasti cvetovi in notranji oranžnordeči cevasti cvetovi. Rastlina v naših razmerah prvo leto cveti od septembra do konca rastne sezone, v naslednjih letih pa od zgodnjega do poznega poletja. Nekatere vrste se uporabljajo v zdravilne namene, medtem ko druge zaradi  prelepega izgleda služijo samo kot okrasne rastline na vrtovih.

Po najnovejših taksonomnih določilih Binnsa in sod. (2002) pripadata rodu Echinacea dve podvrsti (subsp.) in štiri vrste.

Pripravki iz ameriškega slamnika sodijo med najbolje prodajana in cenjena rastlinska zdravila v Evropi in tudi v ZDA. Samo v Evropi najdemo nekaj manj kot 300 različnih pripravkov iz te rastline. Uporaba rastline sega v daljno preteklost, dokumentirana raba pa v leto 1700. Uporabljala so jo številna plemena severnoameriških Indijancev za zdravljenje ran, vnetij na koži, pri pikih insektov in kačjih ugrizih, za zdravljenje kašlja, prehlada, pri zobobolu, trebušnih krčih in celo gonoreji.

Terapevtski učinek rastline gre predpisati različnih snovem, katerih mehanizem delovanja še ni popolnoma pojasnjen. Najpomembnejše snovi so fenolne spojine (derivati kavne kisline), N-vsebujoče spojine (alkamidi) in polisaharidi. Koncentracija snovi se razlikuje glede na rastlinski del in vrsto droge. Celotna farmakološka aktivnost pripravka ni odvisna samo od ene učinkovine, ampak od sinergije vseh učinkovin, zato je tudi težko določiti priporočljivo koncentracijo posameznih učinkovin v posameznih vrstah. Pri ocenjevanju učinkovitosti posameznih učinkovin iz vrst Echinacea si pomagamo z in vivo in in vitro poskusi na ekstrakte, pridobljene iz zdravilnih rastlin in ne s poskusi na posamezne učinkovine. S tem bi namreč posegli v osnovna načela zdravljenja z zdravilnimi rastlinami, kjer vedno poudarjamo, da je pomemben seštevek vseh učinkovin in torej njihov skupni sinergistični (seštet) učinek, ne pa toliko učinek vsake posamezne učinkovine.

In vitro (zunaj telesa) ter in vivo (v telesu) študije so pri vseh učinkovinah ameriškega slamnika pokazale, da spodbujajo obrambne celice organizma, da hitreje odstranjujejo tujke (virusi, bakterije, odmrlo tkivo). Sodobne raziskave z registriranim zdravilom Echinaforce, ki vsebuje alkoholni izvleček iz korenin in nadzemnega dela ameriškega slamnika, so pokazale, da gre pri tem zdravilu bolj za regulacijo odziva imunskega sistema, kot za njegovo stimuliranje. 

Alkamidi sodijo med nenasičene alifatske spojine in so topni v maščobah. Poznanih je več kot 20 različnih vrst. Na količino alkamidov v rastlini vpliva razvojna stopnja rastlin. Do konca cvetenja namreč celotna koncentracija alkamidov pada v koreninah, steblu in listih, se pa povečuje koncentracija alkamidov v cvetovih. Alkamidi povečajo fagocitozno aktivnost in produkcijo tumor nekrotizirajočega faktorja TNF-alfa.

Polisaharidi so spojine, sestavljene iz bolj ali manj razvejanih različnih ali enakih sladkorjev. Take makromolekule lahko imajo nase vezane tudi proteine (glikoproteini). Vplivajo na imunski odziv organizma, tako da povečajo produkcijo citokinov, med drugim TNF-alfa.

Skupna značilnost vseh derivatov kavne kisline pa je sposobnost lovljenja prostih radikalov. Izmed vseh derivatov imata dokazan učinek lovljenja prostih radikalov le cikorna kislina in ehinakozid. Echinacea purpurea vsebuje največ cikorne kisline in nič ehinakozida, medtem ko ehinakozid predstavlja glavno fenolno komponento v E. pallida in E. angustifolia. Ehinakozid nima imunostimulativnega delovanja, ampak deluje antioksidativno in protivnetno. Zmanjša vpliv prostih radikalov, ki lahko poškodujejo kolagen, kar bi lahko koristno uporabili pri zdravljenju opeklin, povzročenih zaradi UVA in UVB sevanja.

Izmed derivatov kavne kisline je cikorna kislina glavna učinkovina z imunostimulatornim delovanjem. Nahaja se v vseh delih ameriškega slamnika. Ima tudi antioksidativno delovanje, saj ščiti kolagenska vlakna pred oksidacijo, ter protivirusno delovanje.

Pripravila: Urška Lučev

Vir:

Povzeto po Gosar B. Vse o ameriškem slamniku (iz doktorske disertacije) in Ritchie MR, Gertsch J, Klein P, Schoop R: Effects of Echinaforce® Treatment on ex vivo-Stimulated Blood Cells. Phytomedicine 2011;18:826-831.