„Dobrih 80 % vsega, kar pripomore k temu, da zbolimo, gre pripisati nevednosti in nespametnemu ravnanju v zvezi s potrebami naÅ¡ega telesa.“ Ko smo bolni, nam zdravja ne moreta vrniti niti vera v medicino niti medicina sama – vrniti se moramo k naravnemu načinu življenja, saj je pretežni del naÅ¡ih bolezni povzročil protinaravni način življenja in prehranjevanja.“ 

Stavka sta iz knjige Alfreda Vogla, ki je izÅ¡la leta 1935 pod naslovom «Die Nahrung als Heilfaktor» (Hrana kot dejavnik zdravja). Pionir naravnega zdravljenja je bil prepričan, da pomeni živeti v skladu z naravo se tudi čimbolj naravno in zdravo prehranjevati. Če se človek prehranjuje samo z naravno pridelanimi in predelanimi živili, mu ni treba biti v skrbeh, ali ne dobi morda preveč ali premalo vitaminov. V naravi, tako je imel navado reči pionir naravnega zdravljenja, nam je dano vse, kar potrebujemo za zdrav duh v zdravem telesu. Deset načel prehranjevanja Alfreda Vogla je mogoče povzeti, kot sledi: 
 
1. Si to, kar jeÅ¡! Uživanje hrane naj bo v veselje in naj služi zdravju. Živila naj bodo pridelana na osnovi kontroliranega bioloÅ¡kega kmetijstva in naj bodo čimbolj sveža in naravna – tedaj so tudi okusna in zdrava.  

2. Pazite na čimbolj naravno prehrano, bogato z balastnimi snovmi, vitamini in minerali. Priporočljive so maÅ¡čobe v obliki dobrih rastlinskih olj in ribe, ki vsebujejo omega maÅ¡čobne kisline.  

3. Jejte počasi in hrano dobro prežvečite („dobro prežvečeno je že napol prebavljeno“). Zvečer jejte „lahke“ obroke – zelenjavne krožnike, solate, redke juhe in sveže sadje.   

4. Živila naj bodo pripravljena sveža in na blag način (ne pecite jih na maÅ¡čobi), da se po nepotrebnem ne zgubijo dragoceni vitamini. Ne pogrevajte jedi, ki so že s kuhanjem zgubile določeno mero vitalnih snovi. Izogibajte se pripravljenim ali napol pripravljenim izdelkom; če to ni mogoče, pazite na vsebnost vitaminov in mineralov. Pri tem npr. raje vzemite globoko zamrznjeni grah kot grah v konzervi. 

5. Pojdite po jedi na sprehod. To zagotavlja dobro dihanje in pospeÅ¡uje prebavo. 

6. Na določene dneve se postite. Za nego črevesja so koristni tudi po možnosti redni dnevi sokov, sadni dnevi, dnevi kislega zelja ali riževi dnevi. 

7. Pijte malo oz. manj kave in alkohola. Odpovejte se nikotinu. Te substance imajo dražeč učinek na organe, npr. na želodec ali črevesje. 

8. Jedem izboljÅ¡ajte okus z dodatki diÅ¡avnih zeliÅ¡č, kalčkov, česna, nastrganega hrena, limoninega soka, itd. Tudi v malem uživajte pri jedi. 

9. Nasploh jejte zmerno, kajti, kot pravi A.Vogel, pri polnovredni hrani zadostuje, če se zaužije 40–50 % manj hrane, a je prehranjevanje kljub temu boljÅ¡e. 

10. Alfred Vogel sam je bil pretežno vegetarijanec in se je prehranjeval z naravno, nepredelano, pretežno bazično polnovredno hrano z večjim delom surovih sestavin, tako kot se Å¡e danes prehranjujejo ljudstva, ki živijo v skladu z naravo.
 
Svoje ugotovitve o zdravi prehrani je Alfred Vogel v različnih obdobjih predstavil v raznih publikacijah: v knjigi «Die Nahrung als Heilfaktor» (Hrana kot dejavnik zdravja) (1935), v standardnem delu «Der kleine Doktor» (Ljudski zdravnik) (1952) in v knjigi «Die Leber reguliert die Gesundheit» (Jetra uravnavajo zdravje) (1960). Revija «A.Vogel Gesundheits-Nachrichten» (Zdravstvene novice A.Vogla) sproti poroča o trendih zdrave prehrane in vsebuje v vsaki izdaji okusen recept A. Vogla. Aktualnost publikacij Alfreda Vogla se do danes ni prav nič zmanjÅ¡ala.

na vrh ^