A.Vogel Blog

S kratkim izrazom »revma« označujemo več kot 100 različnih bolezenskih slik, ki so vse povezane z bolečinami in/ali funkcionalnimi motnjami v gibanju.

Bolezen s številnimi obrazi

Pogosto prevladuje predstava, da je revma težava starejših ljudi. Čeprav je res, da večino revmatičnih obolenj ugotovijo pri ljudeh, starejših od 40 let, obolijo za to boleznijo tudi otroci, mladostniki in mlajši odrasli. Bolezenske slike revmatičnih oblik so zelo mnogostranske in različne. Temu primerno je veliko tudi vzrokov, o katerih pa še premalo  vemo. Nekateri od teh so: obraba sklepov, neprimerna narava delovnega mesta, dedna obremenitev, slabo pozdravljeni zlomi kosti, poškodbe vezi in kit ali prirojeno napačno razviti sklepi. Druga revmatična obolenja povzročijo motnje v presnovi ali imunskem sistemu ter vnetja. Tudi virusne okužbe in posebne črevesne bakterije lahko izzovejo revmo. Bolezen je v glavnem kronična in povzroča vnetje sklepov in njihovo uničenje, spremembe v mišicah, kitah in celo na koži ter notranjih organih.

Zdravniška terapija in samopomoč

Za kvalitetno življenje revmatikov so odločilnega pomena čimprejšnja diagnoza in učinkovito zdravljenje. Največkrat najuspešnejše zdravi cela vrsta terapijskih ukrepov, ki so naravnani na vsakega posameznega bolnika. Celo za težka revmatična obolenja imamo danes učinkovita zdravila. Številni pripravki za samopomoč nudijo dodatno možnost, da ublažimo bolečine in tako zmanjšamo količino zaužitih zdravil. Tako trenutno pri terapiji revme stoji v ospredju zaviranje vnetja. Do nedavnega so proces vnetja pri težkih primerih zavirali s kortizoni. Kot učinkovine v mazilih so se največkrat pojavljale učinkovine kot sta diklofenak in ibuprofen.  Vedno pogosteje pa se tako v zdravniški praksi kot tudi pri samopomoči sprejema snovi iz zdravilnih rastlin. Šele pred kratkim so znanstveno pojasnili, da zdravilna rastlina gorska arnika (Arnica montana) razpolaga s podobnimi mehanizmi kot kortizon za zajezitev procesov vnetja.

Najpogostejša revmatična obolenja

1.Vnetno-revmatična obolenja
2.Degenerativna obolenja sklepov
3.Revma mehkih delov
4.Bolezni presnove z revmatičnimi težavami

1.Vnetno revmatična obolenja

Sem spadajo revmatoidni artritis (imenivan tudi poliartritis), ankilotični spondilitis, psoriazni artritis in reaktivni artritis po infekciji z določenimi bakterijami.

Revmatoidni artritis (RA)

Revmatoidni artritis je najpogostejša oblika med vnetnimi revmatičnimi obolenji in prizadene trikrat več žensk kot moških. RA se pojavi najpogosteje med 30. in 50. letom starosti. Je kronična bolezen, ki prizadene vezno tkivo celega telesa. Posebno v sklepih prihaja do občasnih ali stalnih vnetij, ki sčasoma lahko pripeljejo do deformacije sklepov. Pogosti simptomi v sklepih so bolečine ponoči in zjutraj, jutranja otrdelost, otekline.

2.Degenerativna obolenja sklepov

Pri tem gre za vnetno, vedno bolj uničujočo razgradnjo opornega in veznega tkiva, v glavnem v sklepih in v hrbtenici. V akutnih primerih prihaja tudi do bolečih vnetij. Sem spadajo artroze, degeneracije medvretenčnih ploščic in različne oblike nevralgije.

Artroza

Po vsem svetu pride do najpogostejšega obolenje sklepov pri poškodbi hrustanca zaradi njegove izrabe, obrabe, prevelike teže in pomanjkanja gibanja. Pojavi se na hrbtenici, v kolkih, kolenskih sklepih in sklepih rok. Simptomi: začetne bolečine po obdobjih mirovanja, poslabšanje pri vlažnem in mrzlem vremenu, bolečina pri obremenitvah (nošenje, dviganje, tek), stalna bolečina.

3.Revmatizem mehkih delov

V to skupino spada približno 40 odstotkov revmatičnih obolenj. Gre za splošno bolečino mehkih tkiv, kot so kite, vezivna tkiva in mišice. Revmatizem mehkih tkiv se kaže kot vnetje kit ali kitnih ovojnic, teniški komolec, vnetje sluznika (vrečaste tvorbe v sklepu s tekočino, ki zmanjšuje trenje) ali boleča nategnjena mišica.

Fibromialgija

Fibromialgija je opredeljena kot mišično-skeletni sindrom, za katerega je značilna nepojasnjena, široko razprostranjena bolečina ali zbadanje. Ponavadi se prične pojavljati na vratu ali v ramenih, kasneje pa se razprostre po vsem telesu. Za fibromialgijo so značilni naslednji simptomi: nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, po katerem oseba ni spočita ter številne boleče točke v mišicah. Bolniki ponavadi občutijo, da jih vse boli in težko določijo boleče mesto.