|
|||||||||||||||||||
|
|
|
Revma > Ljudska bolezen |
 
 |
Revma – ljudska bolezen »Imamo samo dve skupini ljudi – tiste, ki revmo že imajo in tiste, ki jo bodo Å¡e dobili.« Ta pregovor kaže, da milijoni ljudi vseh starosti bolehajo za revmatičnimi obolenji. S kratkim izrazom »revma« označujemo več kot 100 različnih bolezenskih slik, ki so vse povezane z bolečinami in/ali funkcionalnimi motnjami v gibanju. Bolezen s Å¡tevilnimi obrazi Pogosto prevladuje predstava, da je revma težava starejÅ¡ih ljudi. Čeprav je res, da večino revmatičnih obolenj ugotovijo pri ljudeh, starejÅ¡ih od 40 let, obolijo za to boleznijo tudi otroci, mladostniki in mlajÅ¡i odrasli. Bolezenske slike revmatičnih oblik so zelo mnogostranske in različne. Temu primerno je veliko tudi vzrokov, o katerih pa Å¡e premalo vemo. Nekateri od teh so: obraba sklepov, neprimerna narava delovnega mesta, dedna obremenitev, slabo pozdravljeni zlomi kosti, poÅ¡kodbe vezi in kit ali prirojeno napačno razviti sklepi. Druga revmatična obolenja povzročijo motnje v presnovi ali imunskem sistemu ter vnetja. Tudi virusne okužbe in posebne črevesne bakterije lahko izzovejo revmo. Bolezen je v glavnem kronična in povzroča vnetje sklepov in njihovo uničenje, spremembe v miÅ¡icah, kitah in celo na koži ter notranjih organih. ZdravniÅ¡ka terapija in samopomoč Za kvalitetno življenje revmatikov so odločilnega pomena čimprejÅ¡nja diagnoza in učinkovito zdravljenje. Največkrat najuspeÅ¡nejÅ¡e zdravi cela vrsta terapijskih ukrepov, ki so naravnani na vsakega posameznega bolnika. Celo za težka revmatična obolenja imamo danes učinkovita zdravila. Å tevilni pripravki za samopomoč nudijo dodatno možnost, da ublažimo bolečine in tako zmanjÅ¡amo količino zaužitih zdravil. Tako trenutno pri terapiji revme stoji v ospredju zaviranje vnetja. Do nedavnega so proces vnetja pri težkih primerih zavirali s kortizoni. Kot učinkovine v mazilih so se največkrat pojavljale učinkovine kot sta diklofenak in ibuprofen. Vedno pogosteje pa se tako v zdravniÅ¡ki praksi kot tudi pri samopomoči sprejema snovi iz zdravilnih rastlin. Å ele pred kratkim so znanstveno pojasnili, da zdravilna rastlina gorska arnika (Arnica montana) razpolaga s podobnimi mehanizmi kot kortizon za zajezitev procesov vnetja. NajpogostejÅ¡a revmatična obolenja 1.Vnetno-revmatična obolenja 2.Degenerativna obolenja sklepov 3.Revma mehkih delov 4.Bolezni presnove z revmatičnimi težavami 1.Vnetno revmatična obolenja Sem spadajo revmatoidni artritis (imenivan tudi poliartritis), ankilotični spondilitis, psoriazni artritis in reaktivni artritis po infekciji z določenimi bakterijami. Revmatoidni artritis (RA) Revmatoidni artritis je najpogostejÅ¡a oblika med vnetnimi revmatičnimi obolenji in prizadene trikrat več žensk kot moÅ¡kih. RA se pojavi najpogosteje med 30. in 50. letom starosti. Je kronična bolezen, ki prizadene vezno tkivo celega telesa. Posebno v sklepih prihaja do občasnih ali stalnih vnetij, ki sčasoma lahko pripeljejo do deformacije sklepov. Pogosti simptomi v sklepih so bolečine ponoči in zjutraj, jutranja otrdelost, otekline. 2.Degenerativna obolenja sklepov Pri tem gre za vnetno, vedno bolj uničujočo razgradnjo opornega in veznega tkiva, v glavnem v sklepih in v hrbtenici. V akutnih primerih prihaja tudi do bolečih vnetij. Sem spadajo artroze, degeneracije medvretenčnih ploÅ¡čic in različne oblike nevralgije. Artroza Po vsem svetu pride do najpogostejÅ¡ega obolenje sklepov pri poÅ¡kodbi hrustanca zaradi njegove izrabe, obrabe, prevelike teže in pomanjkanja gibanja. Pojavi se na hrbtenici, v kolkih, kolenskih sklepih in sklepih rok. Simptomi: začetne bolečine po obdobjih mirovanja, poslabÅ¡anje pri vlažnem in mrzlem vremenu, bolečina pri obremenitvah (noÅ¡enje, dviganje, tek), stalna bolečina. 3.Revmatizem mehkih delov V to skupino spada približno 40 odstotkov revmatičnih obolenj. Gre za sploÅ¡no bolečino mehkih tkiv, kot so kite, vezivna tkiva in miÅ¡ice. Revmatizem mehkih tkiv se kaže kot vnetje kit ali kitnih ovojnic, teniÅ¡ki komolec, vnetje sluznika (vrečaste tvorbe v sklepu s tekočino, ki zmanjÅ¡uje trenje) ali boleča nategnjena miÅ¡ica. Fibromialgija Fibromialgija je opredeljena kot miÅ¡ično-skeletni sindrom, za katerega je značilna nepojasnjena, Å¡iroko razprostranjena bolečina ali zbadanje. Ponavadi se prične pojavljati na vratu ali v ramenih, kasneje pa se razprostre po vsem telesu. Za fibromialgijo so značilni naslednji simptomi: nenehna utrujenost, sploÅ¡na jutranja otrdelost, spanec, po katerem oseba ni spočita ter Å¡tevilne boleče točke v miÅ¡icah. Bolniki ponavadi občutijo, da jih vse boli in težko določijo boleče mesto. |
||
|
|
|
|
 |
||
|
||
 |
||
|
