|
|||||||||||||||||||
|
|
|
Nasveti: Zdravstveni leksikon > Srce, krvni obtok, arterioskleroza |
![]() NaÅ¡e srce je za pest velika votla miÅ¡ica in je sestavljena iz dveh delov. Z vsakim udarcem črpa približno 70 ml krvi z majhno količino kisika iz desne polovice srca v pljuča in isto količino krvi z veliko količino kisika iz leve polovice v telesni krvni obtok. Da se srce spet napolni, črpa z desno polovico kri z majhno količino kisika iz telesa, z levo polovico pa črpa kri z veliko količino kisika iz pljuč. Na ta način v eni povprečni življenjski dobi oskrbi srce telo s krvjo približno 2,5 milijard krat.
|
Srce, krvni obtok, arterioskleroza 1. Hipotenzija V nasprotju z visokim krvnim tlakom prenizek krvni tlak ne povzroča Å¡kode v ožilju. Vendar pa funkcionalne težave kot so hitra utrudljivost, glavobol, omotica, bitje srca, Å¡umenje v uÅ¡esih za prizadetega pomenijo, da ima omejeno kakovost življenja. Poleg potrebnih ukrepov v načinu življenja (telesna aktivnost in izogibanje stresu) lahko krvni tlak stabiliziramo z belim trnom (Crataegus oxyacantha). A.Vogel svetuje
2. Esencialna hipertenzija V zahodnih industrijskih deželah trpi vsak peti človek zaradi previsokega krvnega pritiska. Najpogosteje se pojavi esencialna hipertenzija, to je oblika hipertenzije, katere vzrok je neznan. Rizični dejavniki so dedna obremenitev, prehranjevanje (uživanje soli, prevelika teža) in hormonski vplivi (pri ženskah se pogosto začne v klimakteriju). V nasprotju z nizkim krvnim tlakom pa visok krvni tlak lahko skrajÅ¡a življenjsko dobo in poÅ¡koduje ožilje. Zato ga je potrebno zdraviti. Osrednji dejavniki zdravljenja so uravnavanje telesne teže in redno gibanje. A.Vogel svetuje
3. Začetek oslabljenega delovanja srca V času počitka vsako minuto srce črpa približno 5 litrov krvi v pljuča in telesni krvni obtok. Pri obremenitvi pa se delovanje srca bistveno poveča. V ekstremnih primerih lahko srce črpa do 25 l krvi na minuto. S povečano starostjo in zaradi preobremenjenosti srca zaradi visokega krvnega tlaka, zožanja koronarnih žil in podobno, je ta sposobnost prilagajanja povečanim zahtevam vedno bolj omejena. Zdravljenje je odvisno od vzroka. Poleg tega lahko srcu pri njegovem delovanju že zgodaj pomagamo. Tako pomoč pri začetni insuficienci srca lahko nudi beli trn (Crataegus oxyacantha). A.Vogel svetuje
4. Skleroza koronarnih žil Koronarne arterije oskrbujejo srce s krvjo, bogato s kisikom. Če se zaradi arterioskleroze zožajo, je prekrvitev srca slabÅ¡a in pride do nesorazmerja med potrebo po kisiku in količino kisika, ki je na voljo. To pripelje do oslabljenja, v naprednejÅ¡em stadiju do poÅ¡kodbe srčne miÅ¡ice. Ta napredujoč proces lahko pripelje do srčnega infarkta, ki predstavlja v industrijsko razvitih deželah najpogostejÅ¡i vzrok za smrt. A.Vogel svetuje
5. Arterioskleroza ali poapnenje arterij Z arteriosklerozo označujemo bolezensko spremembo žilne stene. Nalaganje holesterola, maÅ¡čob, krvnih ploÅ¡čic, kalcija in drugih snovi odebeli in poapni notranje stene žil. Zoži arterije, zmanjÅ¡a tok krvi in poveča nevarnost, da se tvorijo krvni strdki. Dejavniki tveganja, ki privedejo do tega, so pomanjkanje gibanja, prevelika telesna teža, poviÅ¡ane vrednosti maÅ¡čob v krvi, zviÅ¡an krvni tlak, kajenje in sladkorna bolezen, pa tudi ponavljajoče se okužbe. Če te dejavnike izključimo ali jih vsaj zmanjÅ¡amo, lahko s tem tudi bistveno upočasnimo proces staranja pri arterijah. A.Vogel svetuje
na vrh ^ |
||||||||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||||||||
|
||
|