Zdravstveni leksikon: Spomin in živci

Naši možgani vsebujejo približno 10 milijard živčnih celic. Vsaka posamezna lahko komunicira s tisoč drugimi. Za prenos signalov se živčni impulz kot električni dražljaj giblje s hitrostjo do 400 km/h po živčni celici. Če pride do stika med živčnimi celicami, se sprostijo živčni prenašalci (nevrotransmiterji). Ti premostijo razdaljo med celicami in tako prenašajo živčni impulz naprej. Če je porušeno ravnovesje teh prenosnih substanc, pride do različnih bolezni, kot so depresije ali Parkinsonova bolezen.

Vsebina:
1.		Spomin in koncentracija
2.		Slaba volja
3.		Živčnost
4.		Krepitev živcev
5.		Obvladovanje stresa
6.		Izčrpanost in utrujenost
7.		Nespečnost
8.		Sindrom pomanjkanja pozornosti oz. sindrom hiperaktivnosti

Spomin in živci

1. Spomin in koncentracija

Naši možgani so neprestano dejavni in porabijo pri svoji teži, ki zavzema 2% telesne teže, 20% vsega potrebnega kisika.
Poplava informacij in vedno večje zahteve za naše duševne sposobnosti jih maksimalno obremenjujejo. Temu primerno se pri procesu staranja kažejo simptomi popuščanja sposobnosti koncentracije in slabši spomin.

Že od pradavnine uporabljajo menihi stare Kitajske liste drevesa ginkga (Ginkgo biloba), da bi si zagotovili dolgo življenje in krepili duševne sposobnosti. Njegovi učinki služijo tudi zahtevnim Evropejcem današnjega časa.

A.Vogel svetuje

Ginkgo biloba, list drevesa ginkgo, optimalno vpliva na delovanje možganov in izboljša preskrbo s kisikom in njegovo porabo s strani možganskih celic.

Spomin, zmožnost pomnjenja in sposobnost koncentracije se bistveno izboljšajo.

2. Slaba volja

Depresivno slabo voljo pozna vsak, zdravljenje za depresijo pa potrebuje več kot 15% svetovne populacije. Svetlobo v temo duše prinese šentjanževka (Hypericum perforatum), ki jo zaradi njenega razvedrilnega učinka cenijo že vse od antike. Sposobna je ponovno vzpostaviti zapletene mehanizme skupnega delovanja živčnih prenašalcev v možganih, ki se pri depresiji porušijo.

A.Vogel svetuje

Poleg zdravilnega učinka šentjanževke (Hypericum perforatum) izkoristite tudi učinek svetlih barv, ki izboljšajo razpoloženje. Izločite oblačila mračnih in temnih barv iz vaše garderobne omare in če je mogoče tudi iz vašega vidnega polja.
Odpovejte se mesu, jejte veliko svežega sadja in poskrbite za zadostno uživanje magnezija.
Pomaga vse, kar krepi delovanje pljuč, zato je dobrodošlo dnevno gibanje na svežem zraku in opustitev kajenja.

3. Živčnost

Živčnost ima lahko vsestranske razloge in se pojavlja v različnih oblikah.

Strah in negativnost, stres in naglica na delovnem mestu in v prostem času so pogosti povzročitelji. Kot prvo se mora to najprej spraviti v red, pri čemer prihaja pomoč v rastlinski obliki.

A.Vogel svetuje

Pri živčnosti, ki jo spremlja razbijanje srca, pomaga pasijonka (Passiflora incarnata).
Pri živčnosti, ki jo spremlja nagnjenost h krčem, pomaga navadni repuh (Petasites hybridus).
Pri živčnosti, ki je povezana s težavami želodca, pomaga melisa (Melissa officinalis).

4. Krepitev živcev

Veliko ljudi dandanes ima včasih občutek, da so z živci »na tleh«. Zaradi vsakdana, preplavljenega z različnimi dražljaji, je živčni sistem pogosto preobremenjen.

A.Vogel svetuje

Navadni oves (Avena sativa), ki ga poberemo med cvetenjem, pomaga pri obnavljanju živcev.
Ginseng (Panax ginseng) krepi živce in celotni organizem ter izboljša duševne sposobnosti.
Prednost dajte polnozrnatim izdelkom iz žita. Dragocene snovi iz polnozrnatih žit, ki krepijo živce, se izgubijo pri predelavi v belo in polbelo moko.
Naravni lecitin iz biološke soje pripomore k obnavljanju živčnega tkiva.
Vzemite si čas za aktivnost, ki sprošča, brez ekrana, hrupa in naglice.

5. Obvladovanje stresa

Stres se pojavi kot reakcija organizma na izredne dražljaje kot so okužbe, poškodbe, obremenitev z mrazom ali vročino, močne akustične dražljaje kot tudi psihične težave. Telo zelo raznoliko reagira na dražljaje, med drugim s povišanjem stresnih hormonov, kot sta adrenalin ali kortizon. Stres je problematičen takrat, ko postane trajen. Sibirski ginseng (Eleutherococcus senticosus) deluje kot adaptogen, t.j. pomaga organizmu, da lažje obvladuje obremenilne stresne situacije.

A.Vogel svetuje

Korenina sibirskega ginsenga (Eleutherococcus senticosus) deluje kot adaptogen, t.j. pomaga organizmu, da bolje obvladuje obremenilne stresne situacije.
Ginseng (Panax ginseng) krepi živce in organizem in izboljšuje duševne in telesne sposobnosti.

Aktivno preprečujte stres s tem, da:

si dnevno rezervirate čas za sprostitev,
se izogibate strupenim pregreham, kot sta kava in nikotin,
v svojem planu aktivnosti redno načrtujete čas za oddih,
konfliktov ne ignorirate, temveč jih čim hitreje poskušate rešiti.

6. Izčrpanost in utrujenost

Izčrpanost je pojav, ki danes spremlja veliko ljudi. Dolgoročno se porabi več energije, kot se je lahko nadomesti. Do pomanjkanja pride pogosto zaradi premalo spanja, enolične in neredne prehrane ter premalo gibanja.

A.Vogel svetuje

Ginseng pripomore k obnovi življenjske moči.
Pri pomanjkanju joda pomaga morska alga Kelp (Macrocystis pyrifera). Aktivira presnovo in življenjske procese.
Pazite, da uživate svežo hrano, bogato z vitalnimi snovmi in dajte prednost kalčkom in brstičem.
Privoščite si dovolj spanja pred polnočjo.

7. Motnje spanja

Težave s tem, da zaspimo in prespimo noč, so značilne za naglico našega časa.

Glavni vzrok za moteno spanje je obremenjevanje s problemi, ki jih prenašamo v nočni počitek. Nujno potrebno je potegniti črto med dnevnim dogajanjem in nočnim počitkom. To lahko dosežemo z različnimi rituali, kot so večerna nožna kopel, čaj za dober spanec ali vaje za sproščanje.

A.Vogel svetuje

Izogibajte se:

Alkoholu kot uspavalnemu napitku. Lahko pomaga, da hitreje zaspite, vendar spanec ni osvežujoč in je moten.
Svetlobi. Tudi, če imate oči zaprte, svetloba vpliva na spanec. Spanec prav tako moti ropot, četudi je tako tih, da vas ne zbudi.
Športu pred spanjem. Lahko je vzrok, da kasneje zaspite.
Če trpite za motnjami spanja, svoje postelje ne uporabljajte za različne aktivnosti, ki vas držijo budne, kot so gledanje TV, hranjenje, pletenje in branje. Postelja naj bo za vas izključno otok miru.

Upoštevajte:

Pomagajo rastline kot baldrijan (Valeriana officinalis), ki na naraven način pripomore, da hitreje zaspite. Ugodna je tudi kombinacija s hmeljem (Humulus lupulus), ki deluje sproščujoče.
Po možnosti si ustvarite čim bolj reden dnevni ritem, jejte, če se le da pred 19.00 uro in sicer lahko prebavljivo hrano. Preden greste v posteljo, si privoščite enega od sproščujočih ritualov.
V posteljo pojdite samo s toplimi nogami. Če je potrebno, si privoščite nožno kopel.
Gibajte se! Zaradi premalo aktivnosti čez dan zvečer težje zaspite.
Vsak večer napravite naslednjo vajo za razgibavanje: stojte z razkrečenimi nogami in se počasi sklonite naprej, roke in glava naj prosto visijo in z njimi počasi opletate na eno in drugo stran, dokler nimate občutka sprostitve.

8. Sindrom pomanjkanja pozornosti oz. sindrom hiperaktivnosti (ADHD)

ADHD se v glavnem pojavi pred 7. letom starosti, opazijo pa ga pogosto šele v šolskih letih. Dečke prizadene približno 9-krat bolj pogosto kot deklice. ADHD se pojavi pri otrocih na vseh stopnjah inteligence in je povezan z motnjami pri učenju. Natančni razlogi za ADHD so do danes še nepojasnjeni. Dandanes predpostavljajo, da gre za motnje v komunikaciji na kontaktnem mestu med možganskimi celicami, posebno v predelih možganov, kjer pride do obdelave zaznavanja. Očitno nevrotransmiterji (na primer dopamin, noradrenalin in serotonin) ne razvijejo svojega učinka optimalno. Sledi individualno zdravljenje.

A.Vogel svetuje

Izboljšanje simptomatike lahko dosežemo s šentjanževko (Hypericum perforatum) ali z ginkgom (Ginkgo biloba).
Pomaga sprememba prehrane – uporabljamo neobdelana živila, izključeni so končni izdelki, kamor spada tudi sladkana ali aromatizirana mineralna voda.

na vrh ^