|
|||||||||||||||||||
|
|
| Nasveti: Zdravstveni leksikon > Prebava |
![]() Prebava hrane se začne že v ustih. Od tu naprej mišice požiralnika aktivno prenašajo zalogaje hrane v želodec. Tu se hrana pomeša s prebavnimi sokovi iz želodca, v dvanajstniku pa z žolčnim sokom jeter in s prebavnimi sokovi trebušne slinavke. Posamezne sestavine hrane lahko preko črevesnih resic preidejo v kri.
|
Prebava 1. Zaprtje Zaprtje ni samo nadležno, temveč tudi zdravju škodljivo. Če se izločki dalj časa zadržujejo v črevesju, lahko pride do trajne samozastrupitve telesa. Zato je zaprtje vedno potrebno zdraviti. Važna pri tem je prehrana, ki naj bo bogata z balastnimi snovmi. Hrano je potrebno dobro prežvečiti, pomembno pa je tudi zadostno uživanje tekočine (najmanj 1,5 do 2 l na dan) in gibanje. Pri tem pomagajo različne rastline, ki spodbujajo prebavo. A.Vogel svetuje
2. Driska Do driske pogosto pride zaradi vnetja črevesne sluznice, ki je pogosto posledica napačne prehrane. Če se driska pojavi večkrat na dan ali pa je blato pomešano s krvjo, pa tudi, če drisko spremlja povišana telesna temperatura, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. A.Vogel svetuje
3. Vračanje iz želodca Do vračanja iz želodca lahko pride, ker pogoltnemo zrak, naglo jemo ali ker se zmanjša količina prebavnih sokov. A.Vogel svetuje
4. Napenjanje Do napenjanja pride v glavnem zaradi pomanjkanja prebavnih sokov, zaradi hrane, ki napenja, disfunkcije črevesne flore ali oslabljenega delovanja jeter. Artičoka (Cynara scolymus) in regrat (Taraxacum officinale) pospešita delovanje prebavnih sokov, k boljšemu delovanju jeter pa pripomore pegasti badelj (Silybum marianum). A.Vogel svetuje
5. Črevesne glivice Diagnoza »Črevesne glivice« je vedno povezana z oslabljenim imunskim sistemom, pa tudi z disfunkcijo črevesne flore. A.Vogel svetuje
na vrh ^ |
||||||||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||||||||
|
||
|