|
|||||||||||||||||||
|
|
| Nasveti: Zdravstveni leksikon > Prebava |
![]() Prebava hrane se začne že v ustih. Od tu naprej miÅ¡ice požiralnika aktivno prenaÅ¡ajo zalogaje hrane v želodec. Tu se hrana pomeÅ¡a s prebavnimi sokovi iz želodca, v dvanajstniku pa z žolčnim sokom jeter in s prebavnimi sokovi trebuÅ¡ne slinavke. Posamezne sestavine hrane lahko preko črevesnih resic preidejo v kri.
|
Prebava 1. Zaprtje Zaprtje ni samo nadležno, temveč tudi zdravju Å¡kodljivo. Če se izločki dalj časa zadržujejo v črevesju, lahko pride do trajne samozastrupitve telesa. Zato je zaprtje vedno potrebno zdraviti. Važna pri tem je prehrana, ki naj bo bogata z balastnimi snovmi. Hrano je potrebno dobro prežvečiti, pomembno pa je tudi zadostno uživanje tekočine (najmanj 1,5 do 2 l na dan) in gibanje. Pri tem pomagajo različne rastline, ki spodbujajo prebavo. A.Vogel svetuje
2. Driska Do driske pogosto pride zaradi vnetja črevesne sluznice, ki je pogosto posledica napačne prehrane. Če se driska pojavi večkrat na dan ali pa je blato pomeÅ¡ano s krvjo, pa tudi, če drisko spremlja poviÅ¡ana telesna temperatura, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. A.Vogel svetuje
3. Vračanje iz želodca Do vračanja iz želodca lahko pride, ker pogoltnemo zrak, naglo jemo ali ker se zmanjÅ¡a količina prebavnih sokov. A.Vogel svetuje
4. Napenjanje Do napenjanja pride v glavnem zaradi pomanjkanja prebavnih sokov, zaradi hrane, ki napenja, disfunkcije črevesne flore ali oslabljenega delovanja jeter. Artičoka (Cynara scolymus) in regrat (Taraxacum officinale) pospeÅ¡ita delovanje prebavnih sokov, k boljÅ¡emu delovanju jeter pa pripomore pegasti badelj (Silybum marianum). A.Vogel svetuje
5. Črevesne glivice Diagnoza »Črevesne glivice« je vedno povezana z oslabljenim imunskim sistemom, pa tudi z disfunkcijo črevesne flore. A.Vogel svetuje
na vrh ^ |
||||||||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||||||||
|
||
|