A.Vogel Blog
 

Dihala

Dihala so organski sistem, katerega glavna naloga je izmenjevanje plinov med zunanjim okoljem (zrakom) in krvjo. Celice namreč za svoje delovanje potrebujejo kisik v procesu celičnega dihanja, pri tem pa nastaja ogljikov dioksid, ki ga je potrebno izločiti iz telesa, saj je v višjih koncentracijah strupen. Izmenjava kisika poteka v pljučih, do pljuč pa vdihan zrak potuje po dihalni poti, ki se prične z nosno votlino in se nadaljuje v žrelo, grlo in sapnik. Sapnik se deli na dve sapnici, ki vsaka vodita v svoje pljučno krilo. Vsaka sapnica se razvejano cepi v manjše cevke in cevčice, konča pa se s pljučnimi mehurčki (alveoli), kjer dejansko poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.

Dihalne poti

Bolezni dihal


Kašelj

Kašelj je refleksni pojav, ki nastane zaradi vnetnega, mehanskega, kemičnega, toplotnega ali kombiniranega draženja dihalnih poti. Posledica draženja je sunkovito izdihavanje zraka.

Poznamo dve vrsti kašlja:

- suh, dražeč, neproduktiven kašelj

- moker, produktiven kašelj

Suh, neproduktiven kašelj lahko ostane suh ves čas kašljanja ali pa preide s procesom okrevanja v produktiven kašelj.

Suh kašelj je dražeč in ga ne spremlja nastajanje sluzi. Običajno se pojavi na začetku virusnih obolenj, ob prisotnosti dražečih snovi (cvetni prah, cigaretni dim, onesnaženost), ob psihičnih težavah in stresu… Za zdravljenje te vrste kašlja uporabljamo zdravila za umiritev kašlja (antitusike).

Za moker, produktiven kašelj oz. kašelj z izmečkom (sputumom) je značilna povečana tvorba sluzi, ki jo izkašljujemo. Ker je sluzi veliko in je zelo gosta, je organizem sam ni več sposoben transportirati iz pljuč. Posledično pride do zastajanja sluzi v pljučih, oviranega dihanja in občutka, da imamo pljuča polna sluzi. Organizem se odzove s kašljanjem.

Vzrok produktivnega kašlja so pogosto bakterijske okužbe dihal in nekatera kronična obolenja. Pomemben je tudi izgled izkašljane sluzi (rumena ali zelena barva kaže na okužbo, rdeča ali rjasta barva pa pomeni prisotnost krvi).

Za zdravljenje tovrstne oblike kašlja uporabljamo zdravila za izkašljevanje (ekspektoranse), ki mehčajo kašelj tako, da spodbujajo ustvarjanje vodnega izločka v pljučih. Lahko imajo tudi neposreden učinek na izloček, ki postane manj gost.

Astma

Astma je kronična obstruktivna vnetna bolezen dihal, pri kateri pride do zoženja dihalnih poti, ker se sapnice pretirano skrčijo ali se na sluznici pojavi edem ali pa se pretirano izloča sluz v dihalih. Zapora dihal pri astmi je začasna, pri težjih oblikah bolezni pa postane stalna in je ni mogoče odpraviti z zdravili. Astma lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Sprožijo jo lahko zunanji dejavniki, to so alergeni iz okolja ali pa je posledica genetskega nagnjenja oziroma psihosomatske motnje.

Znaki astme so težko dihanje, kašelj, sopihajoče dihanje s piski in dušenje. V primerih blage astme so simptomi blažje izraženi.

Astma žal ni ozdravljiva bolezen, je pa na voljo mnogo zdravil, ki simptome olajšajo oziroma povzročijo, da skoraj ali pa popolnoma izginejo. Za zdravljenje se uporabljajo bronhodilatatorji, to so zdravila, ki širijo dihalne poti (in se uporabljajo po potrebi) in pa protivnetna zdravila, ki zavirajo vnetje, ki nastane v dihalih (in se uporabljajo redno). Veliko pripomore sprememba življenjskega sloga, gibanje na svežem zraku, sprememba klime (morski, gorski zrak), izogibanje alergenom... Če smo v tem učinkoviti, je možno, da se simptomi pojavijo v veliko manjši meri oziroma se sploh ne. Večja izpostavljenost alergenom, nezdrav način življenja, telesna neaktivnost pa lahko bolezen poslabšajo.

Preberite, kaj je na temo astme povedal Alfred Vogel.

Akutni in kronični bronhitis

Bronhitis je vnetje sapnic. Akutni bronhitis se pojavlja predvsem pri otrocih, kronični pa pri odraslih.

Akutni bronhitis se pojavlja v hladnejšem delu leta in ga največkrat povzročijo virusi (adenovirusi, rinovirusi, virusi gripe...). Lahko ga povzročijo tudi bakterije (pnevmokoki). Znaki, ki spremljajo akutni bronhitis, so suh in dražeč kašelj, vročina, bolečina v prsih, možen je tudi gnojni izpljunek. Kadar bronhitis povzročijo virusi, ga zdravimo z zdravili za pomirjanje kašlja, vročino znižujemo s paracetamolom in drugimi zdravili, ki znižujejo temperaturo (antipiretiki), inhalacijami in pitjem večjih količin tople tekočine, kadar pa ga povzročijo bakterije, pa zdravnik predpiše antibiotik.

Kronični bronhitis pa je kronično vnetje sapnic, ki se pojavlja najmanj 3 mesece na leto 2 ali več let zaporedoma. Povzročijo ga okužbe dihal, kajenje, onesnažen zrak. Znaki, ki spremljajo kronični bronhitis, so težko dihanje, kašelj z gnojnim ali negnojnim izpljunkom... Ti znaki se z napredovanjem bolezni slabšajo. Zdravljenje poteka z bronhodilatatorji (zdravili, ki širijo dihalne poti), zdravili za izkašljevanje, antibiotiki...

Pljučnica

Pljučnica je vnetje pljučnega tkiva. Povzročajo jo virusi ali bakterije. Kadar pljučnico povzročijo bakterije (pnevmokoki, S. Aureus, M. pneumoniae), ji pravimo bakterijska pljučnica. Znaki take pljučnice so povišana telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom, mrzlica, pospešeno dihanje, bolečina v prsnem košu... Zdravimo jo z antibiotiki.

Virusno pljučnico pa povzročajo respiratorni sincicijski virusi, virusi gripe in drugi. Znaki so suh kašelj, bolečine v prsnem košu, oteženo dihanje, povišana telesna temperatura. Zdravimo jo s protivirusnimi zdravili.

Od zgoraj naštetih bolezni je edino kašelj primeren za samozdravljenje, pri sumu na katerokoli od ostalih obolenj je potrebno obiskati zdravnika.

Besedilo: Urška Živko

Natisni vsebinoprint-icon