|
|||||||||||||||||||
|
|
|
Nasveti: Ste utrujeni? |
 |
||||
 |
Ste utrujeni? Izčrpani? Zgodi se, da ste tako utrujeni, da ne morete ne jesti ne spati. V tem primeru govorimo o preutrujenosti ali izčrpanosti. Toda, kaj je zdrava utrujenost in kje je meja, kjer slednja preide v izčrpanost? Srce Normalna dejavnost je zdrava za telo in duha, nasprotno pa lenoba, brezdelje in pretirana dejavnost Å¡kodujejo. Stroj, ki redno teče v odmerjenem ritmu, ima daljÅ¡o življenjsko dobo, kot tisti, ki ga redko uporabljamo, kajti, če mehanski deli niso v pogonu, zarjavijo, oksidirajo…Na kratko: se pokvarijo. Motor npr. najbolje teče ob določenem Å¡tevilu obratov in pri določeni toploti. Ne smemo ga preobremeniti in pregreti. Zato v stroje vgrajujejo različne merilce, ki nam pomagajo do pravilnega ravnanja z motorjem, s čimer lahko slednji doseže predvideno življenjsko dobo. Tudi ljudje imamo zanesljivo merilno napravo, ki kaže, ali naÅ¡ stroj pravilno teče. To je srce. Bistveno hitrejÅ¡e bitje srca nam pove, da je hitrost za nas prevelika. Kratek čas sicer lahko zahtevamo od srca večji napor, če pa to traja predolgo, se načnejo naÅ¡e zaloge in nastopi izčrpanost, ki Å¡kodi zdravju. Normalen napor pri dejavnosti spodbuja predvsem krvni obtok in prek njega presnovo, kar ohranja telo prožno in zdravo. Presnova Vsaka celica v telesu ima svoj hiÅ¡ni red, sprejema snovi in jih oddaja. To imenujemo presnova. Celica predeluje sprejete snovi in jih spreminja v energijo, ali pa jih vgrajuje v novo snov, ki služi telesu predvsem za rast. Enako kot nastaja pepel pri izgorevanju in oksidaciji, nastajajo odpadne snovi tudi pri razgradnji in predelovanju v naÅ¡em telesu. Gibanje, dihanje in mirovanje pospeÅ¡ujejo odvoz odpadnih snovi. Če vsega tega ni, pride do motenj, odpadne snovi zastajajo, se kopičijo v telesu in lahko povzročijo revmo ali artritis. Ob potrebni zalogi hrane ima telo Å¡e morebitne odvečne zaloge, zaradi katerih trpi vitkost. Poraba moči  Celice čez dan porabljajo snovi skladno z napori in zahtevami, ki jih naložimo telesu, ponoči pa svoje zaloge obnovijo. TakÅ¡en je normalen življenjski potek. Če so celice do večera porabile svoje zaloge, smo utrujeni. Porabljanje več moli, kot je normalno, načne celične zaloge. Ob dolgi nadpovprečni porabi porabljamo več, kot lahko ponoči nadoknadimo. Posledica tako slabega gospodarjenja je vedno večje pomanjkanje. Pri tem normalne zaloge usihajo, na koncu poidejo in celica je izčrpana. Pride do bolezenske utrujenosti, ki sčasoma postane boleča. To se zgodi tistim, ki so nenehno in neutrudno dejavni. KoristnejÅ¡i življenjski ritem Normalen življenjski ritem, ki je bil v preteklosti značilen za podeželje, je danes, zaradi povsem spremenjenih življenjskih navad, poruÅ¡en. Le tisti, ki ne živi v duhu novega časa in spi pred polnočjo, lahko računa, da bo zjutraj poln sveže energije. Kdor pa je žrtev večernih zabav, je najbrž težko v postelji ob pravem času. Tudi radio, televizija in podobno vas lahko držijo budne in normalni utrujenosti, ki jo je prinesel dan, dodate Å¡e nekaj izrabljenosti in naprezanja. Dodatna nočna dejavnost na račun spanja poruÅ¡i ravnotežje, ki ga ohranja normalen življenjski ritem. Celo mladi, ki podaljÅ¡ujejo dan v noč, da bi imeli čim več od življenja, postanejo sčasoma preutrujeni. Utrujenost je vedno večja in se kaže z razdražljivostjo, nervozo in nespečnostjo. To stanje moramo ob pravem času prekiniti, sicer nas lahko privede do jemanja uspavalnih sredstev. MiÅ¡ljenje, da boste preutrujenost premagali s celodnevnim počivanjem v naslonjaču, je napačno. Potrebno je dovolj dihanja in prava mera gibanja. Le tako se bodo iz telesa izločile odpadne presnovljene in Å¡kodljive snovi, ki so nastale zaradi pretirane porabe moči. Pred preutrujenostjo se zavarujemo le, če upoÅ¡tevamo normalen ritem gibanja in počitka. Spanje pred polnočjo nam ohranja zmogljivost in dobro počutje ter preprečuje utrujenost.  Vsa dejanja, ki so v nasprotju z bioloÅ¡kimi zakonitostmi, se nam sčasoma maÅ¡čujejo. Zato se moramo varovati tudi prevelikega razdajanja moči, ki nas lahko pripelje do popolne izčrpanosti, tako pri izpolnjevanju naÅ¡ih poklicnih dolžnosti, gospodinjskih opravil, kot tudi pri Å¡portu.
Pripravila Adriana Dolinar Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige Alfred Vogel, Der kleine doctor. na vrh ^ |
|||
|
|
|
 |
||
|
||
 |
||
|
