|
|||||||||||||||||||
|
|
|
Nasveti: Nasvet ljudskega zdravnika - Staranje ni bolezen |
 |
|||
 |
Alfred Vogel - Nasvet ljudskega zdravnika Staranje ni bolezen Pojavi staranja »Če vzamemo v roke kako zdravniÅ¡ko knjigo, bomo v poglavjih o staranju brali o Å¡tevilnih boleznih, ki spremljajo naraÅ¡čajoče obrabljanje organizma. Vedno hujÅ¡a okostenelost hrustančnih ploÅ¡čic in zmanjÅ¡evanje prožnosti vezi, napravijo telo bolj togo, okostje pa se upogiba. Gibljivost sklepov popuÅ¡ča, postane težavnejÅ¡e in pogosto boleče, tudi hoja postane negotova in pogost je občutek, da sklepom primanjkuje maže, ki ga Å¡e okrepi občasno Å¡kripanje v sklepih. Spomin peÅ¡a, človek ne prenese več telesnih naporov in izpostavljanja močnemu soncu, ki lahko izzove napad vrtoglavice ali celo kap. Tako približno se glasijo opisi, ki lahko slehernemu, starejÅ¡emu od 60 let, vzamejo nekaj veselja do življenja. Ali res mora biti tako? Ali nas res vse čaka enaka usoda? Če se ozremo po starejÅ¡ih, pa najdemo tudi 80-letnike z energijo in s svežino, s kakrÅ¡no se ne morejo ponaÅ¡ati niti vsi petdesetletniki. Spominjam se, na primer, babičine sestre, ki je pri 96-ih letih brala časopis brez očal. Njen spomin in duÅ¡evna svežina sta bila presenetljivo dobra in njeno stanje je name, Å¡e mladeniča, vedno znova napravilo velik vtis. Pameten način življenja Če opazujemo življenje takih ljudi nekoliko podrobneje, vedno ugotovimo enake značilnosti: živijo preprosto in zmerno. Delajo, a se ne odpovedo času za počitek in sprostitev. PrivoÅ¡čijo si tudi dovolj spanja in znajo zvečer v pravem pomenu besede leči k počitku. To pomeni, da dnevne vtise docela izključijo in skrbi ne prenaÅ¡ajo s sabo. Življenjske neprijetnosti znajo premagovati s potrpežljivostjo in se z njimi ne ukvarjajo preveč. Bremen skrbi se lotijo preprosto in odločno in jih navadno hitro odpravijo. Tako telesnega staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in čili. V starosti se zadovoljijo z določeno življenjsko zrelostjo, ki jim nadomesti prednosti mladostne spretnosti in moči. Če dočakajo visoko starost, svoje zaloge moči porabljajo zmerno in jih ne zapravljajo z nekoristno vnemo. Res pa je umetnost, da se človek preveč ne jezi in se ne vdaja slabi volji, temveč hvaležno ceni vse lepo. To nam je v pomoč in nam lepÅ¡a večer življenja. Obstajajo stari ljudje, ki vsak dan hodijo na sprehod in se ob tem nadihajo kisika. (Danes je že skoraj umetnost ob prometnih cestah najti steze brez vozil, ki bi se vrivala povsod in osvajala Å¡e ozke stezice med travniki in gozdne poti. A tistim, ki se znajo izogniti avtomobilskim plinom in si poiskati samoto v naravi, koristi gibanje in čisti zrak.) Hrana v starosti naj bo zmerna in naravna. IzkuÅ¡nje dokazujejo, da je mogoče odložiti normalne pojave staranja s spretnimi, naravnimi ukrepi za leta in desetletja. To pa le, če se ne nalezemo galopa naÅ¡ega časa, temveč se vedno spominjamo Goethejevih besed, da bo Å¡lo v starosti vse počasi in premiÅ¡ljeno. Prehod iz velike zaposlenosti v mirno obstajanje ni vsakomur lahek. Nasprotno: marsikateri tarna, ko se mu približa doba težav, in se s tem težko sprijazni. Tisti, ki bo do visoke starosti imel pravilen odnos do vsega naravnega, se ne bo pritoževal nad starostnimi težavami, kajti njegovo srce bo ostalo mlado. Kako preprečiti prezgodnje staranje?  Prvič, starejÅ¡i človek potrebuje dosti kisika, se pravi dihanja in gibanja na prostem. Koristno je razumno razgibavanje, kot je lahko delo na vrtu, sprehod po diÅ¡ečem gozdu, kratko potepanje čez hribe in doline z lepim razgledom in podobno. Drugič, jesti mora dovolj z železom bogate hrane, da oksidacija v krvi in zgorevanje v tkivih poteka normalno, in dovolj zelene surove hrane, ki jo naj dodaja obrokom kot solato. (zgodnja pomlad nam nudi veliko izbiro: razne vrste kreÅ¡, nežne liste mlade Å¡pinače, ki jih lahko pripravimo kot solato in sveže poganjke kopriv. Mnogo je možnosti, da si vsak dan pripravimo potrebno zelenjavo.) Tretjič, treba je skrbeti za žleze z notranjim izločanjem in vzpodbujati njihovo delovanje. Dnevno krtačenje kože je koristno, prav tako izmenično tuÅ¡iranje z vročo in s hladno ali mrzlo vodo. Po tuÅ¡iranju ne smemo drhteti, sicer se tuÅ¡irajmo le s toplo vodo. Prvi pogoj za uspeh je dovolj trdnega spanja, predvsem pred polnočjo, ki organizem zelo okrepi. Običajno tudi, če gremo dovolj zgodaj v posteljo, dokler Å¡e nismo preutrujeni in izčrpani, hitreje zaspimo. Koristna je tudi hrana, bogata z minerali, predvsem s kalcijem. Dobro je tudi z naravnimi zeliÅ¡či ali ustreznimi pripravki podpirati delovanje ledvic in pospeÅ¡iti pravilno izločanje Å¡kodljivih presnovkov prek ledvic (s sečem). Kdor se ravna po teh pravilih, je zmeren v hrani in pijači, bo v starosti čil, ne bo okoren in ne bo potreboval bergel. Po zapisih Alfreda Vogla pripravila Adriana Dolinar. Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel Der Kleine Doktor (A. Vogel Ljudski zdravnik, MK 1975). |
||
|
|
|
 |
||
|
||
 |
||
|
