A.Vogel Blog
 

Ko sem potoval po območjih Amazonke, je izbruh ošpic vzel življenja tisočim Indijancem, ki so živeli na tem področju. Medtem ko v Evropi ali Severni Ameriki skoraj nikoli ne slišite, da bi ali otrok ali odrasel umrl za posledicami ošpic. Zakaj je temu tako? Virus je namreč enako toksičen in nalezljiv, kot je bil zmeraj, narava pa je vedno korak spredaj pred človeško modrostjo.

Laiki in zdravniki so se morali seznaniti s človeškim obrambnim mehanizmom in nad njegovo zmožnostjo, da se prilagodi na vedno nove situacije. To sposobnost organizma se moramo naučiti spoštovati. Na srečo so ti avtomatski mehanizmi oziroma »zakoni narave« zmožni proizvesti uspešno obrambo proti sovražnim napadom invazivnih organizmov in snovi. Na začetku so bili virusi vzrok za razširjene katastrofe, ki so terjale mnogo življenj, ampak vsaka naslednja generacija se rodi z večjo stopnjo odpornosti. Čez nekaj generacij bodo take bolezni imele le še zanemarljive posledice.

Zgodovina tuberkuloze nam ponuja dober primer. Pred sedemdesetimi ali osemdesetimi leti je bila tuberkuloza velik povzročitelj smrti povsod po svetu. Prav tako tudi davica in druge infekcijske bolezni niso več takšne nadloge, kot so bile nekoč, zahvaljujoč cepljenju.

Zakoni, ki bi jih morali vsi upoštevati

Če pogledamo kraljestvo rastlin, opazimo podobnosti, ki so posledica naravnih zakonov. Zmožne so se prilagoditi in braniti. Kot primer razmislimo o izkušnjah z DDT (DDT je eden najbolj znanih sintetičnih insekticidov). Pred nekaj deset leti bi lahko ta kemikalija pobila skoraj vse vrste žuželk v Švici. Kmalu je več kot 40 vrst postalo odpornih na insekticid. Ko sem potoval po Kaliforniji, sem opazil, da je nujno povečati toksični učinek zaviralcev žuželk, če hočemo dosegati kakovostne rezultate. Obžalovanja vreden zaključek tega procesa je bil, da je umrlo milijone ptic in čebel, medtem ko so žuželke, katerim je bil insekticid namenjen, hitro postale odporne na povečane doze strupa. Pred mnogimi leti mi je prijatelj iz Gvatemale povedal, da je industrijska farma blizu njegovih panjev začela uporabljati zelo močan insekticid, kar je posledično zelo razredčilo njegovo populacijo čebel.

Ko naravne biološke procese zmotijo kemijska sredstva, nastanejo motnje, ki povzročijo neželeno škodo, nedolžne žrtve ponavadi nastradajo na račun tistih, ki smo jih želeli iztrebiti.

V skladu z zakoni narave moramo predpostaviti, da čez petdeset let amazonski Indijanci ne bodo več umirali zaradi ošpic, saj bodo razvili odpornost, ki smo jo mi že. In dokler se bodo Indijanci oklepali svoje tradicije in kulture ter se izogibali škodljivim vplivom sodobne civilizacije, jim ni potrebno skrbeti za tako imenovane »bolezni modernega časa«. Število smrti, ki ji bo povzročila putika, sladkorna bolezen, debelost, rak in multipla skleroza bo pri njih še zmeraj neznatno.

Zdravniki, biologi in nutricionisti, ki se zavedajo nevarnosti v prihodnosti, spodbujajo ljudi, naj se vračajo k naravnemu načinu življenja, naj jedo biološko pridelano  in ne predelano hrano, da bi se izognili »modernim boleznim«. Kot jok, ki se sliši v puščavi, njihove besede znova in znova opozarjajo, naj se vrnemo k naravnemu načinu življenja.

Pomemben med njimi je bil zdravnik dr. Joseph Evers, ki je zdravil na tisoče ljudi z multiplo sklerozo. Vsi so upali, da bodo našli neko olajšanje v življenju. Kljub temu bi bilo boljše narediti nekaj v smeri preprečevanja bolezni kot pa se boleče truditi premagati jo, ker ne glede na ves trud, ki ga vložiš, ni nujno, da ozdraviš. Knjiga Dr. Eversa Gestaltwandel des Krankheitsgeschehens (Spremembe v razvoju bolezni) je tako impresivna, da celo zdravi ljudje brez oklevanja in skoraj nevede, potem ko jo preberejo, spremenijo način življenja in prehranjevanja. Argumenti so v knjigi jasno in logično predstavljeni. Dr. Evers je bralcem dokazal, da ima narava večje zasluge pri podaljševanju naše življenjske dobe kot dosežki sodobne medicine.«

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Nature Doctor.

Pripravila: Urška Živko

Natisni vsebinoprint-icon