Nasvet ljudskega zdravnika

Dobre in slabe strani hormonske terapije

Težave z zanositvijo so lahko posledica hormonskih motenj. V takih primerih imamo dve možnosti:

Naravna, neškodljiva pot: to je pot, ki jo moramo najprej ubrati. S poživljanjem krvnega obtoka poskrbimo za boljšo prekrvavitev trebušnih organov. Telo spodbudimo k intenzivnejši produkciji lastnih hormonov, kar velikokrat pripelje do zanositve. Krvni obtok lahko poživimo s fizikalnimi sredstvi – kopelmi, kot je na primer sedeča kopel, Kuhnejeva kopel, izmenična toplo-hladna in blatna kopel. Zelo koristni so naravni preparati iz divjega kostanja, kalcijevi preparati z dodatkom vitamina D, pa tudi hrana, pripravljena iz pšeničnega zrnja.

Razgibavanje in globoko dihanje na prostem pospešuje naravno obnovo organizma. A s tem ne smemo pretiravati. Svoje življenje moramo le povsem normalizirati.

Hormonska terapija (zdravljenje), predvsem z uporabo gonadotropina. Mnogi predlagajo to drugo, do neke mere tvegano pot, po kateri naj bi najhitreje dosegli svoj cilj. A ženske so različno dovzetne, različno občutljive, razlikuje se tudi njihova odzivnost, zato zdravnik težko določi ustrezno količino hormona. Ob uporabi prevelike količine se lahko oplodi več jajčnih celic in rodijo se dvojčki, trojčki…

Vsekakor je dobro najprej ubrati prvo, naravno pot, kjer spodbudimo žleze z notranjim izločanjem k večji tvorbi lastnih hormonov, in šele, če ta pot ni bila uspešna, pomislimo na možnost hormonskega zdravljenja.

Pri tem je pomembno vedeti tudi, kaj se zgodi, če se normalna produkcija hormonov v ženskem organizmu nenadoma zmanjša ali preneha. Ginekologi so ugotovili, da pride pri ženskah, ki jemljejo npr. kontracepcijske tablete ali druga podobna sredstva za zaviranje hormonske produkcije, do zavore v hormonski produkciji. Po prenehanju s tabletami začne organizem tvoriti preveč hormonov, tako da se tudi v tem primeru lahko oplodi več jajčec in dobimo več potomcev naenkrat. Nekateri zdravniki poudarjajo, da imajo določeni hormoni, med katere sodijo kontracepcijske tablete, tudi rakotvorno delovanje.

Sedeče kopeli…

Z rednimi sedečimi kopelmi pospešimo za zdravje nadvse koristno prekrvavitev vseh podtrebušnih organov. To je prav posebej koristno za jajčnike, saj so nadvse občutljivi za mraz in zastoje. Sedeča kopel močneje spodbudi krvavitev, odpravi zastoje, draženja in začetna vnetja jajčnikov in jajcevodov ter preprečuje nastajanje zarastlin in neplodnosti.

Kaj nam pomagajo najboljša zdravila, če zaradi zastojev ali motenj v obtočilih ne morejo do bolnih organov? V krvi so, kakor je znano, življenje in zdravilni dejavniki, prav zato pa je tako pomembno, da pride do obolelih telesnih delov.

Koristne so kopeli, ženskam pa najbolj pomaga prav sedeča kopel. Slabo delovanje podtrebušnih organov spremljajo številni pojavi, kakor so mastna koža, mozolji, prhljaj, lišaji, srbenje.

Temeljna zahteva natančne zdravstvene nege sodobne ženske je, da mora skrbno negovati tudi svoje podtrebušne organe. Ženskino duševno in čustveno ravnotežje je prav tako močno odvisno od tega, ali njeni podtrebušni organi, predvsem pa jajčniki, dobro in pravilno delujejo. Vsaka ženska lahko z gibanjem, s telovadbo in posebno z rednimi sedečimi kopelmi poskrbi za pravilno prekrvavitev. Njeno dobro počutje je močno odvisno od vestne telesne nege, zato si bo gotovo ob vseh svojih obveznostih našla čas tudi za to.

Vsaka kopel je še koristnejša, če ji dodamo zeliščni zavretek ali dodatke, kot so brinove iglice, evkaliptusovi listi…Zeli z dišečimi snovmi lahko spodbujajo ali pomirjajo. Živčni ljudje naj dodajo vodi melisin čaj, tisti, ki pa so utrujeni in jih rado zebe, naj uporabijo timijanovega. Pri suhi koži in nagnjenosti k prhljaju je najbolje uporabiti čaj iz mačeh. Grobi koži z velikimi porami prija gabezov čaj, mastna koža pa se dobro odziva na morsko zeliščno sol. Sedečo kopel naj bi opravili vsak teden najmanj dvakrat. Trajala naj bi 20 do 30 minut, ves ta čas pa mora ostati toplota vode 37ºC. Ohlajeno vodo odlivamo in dodajamo vročo. Za kopel uporabimo čeber, lahko pa tudi banjo, in namesto sedeče kopeli naredimo polovično kopel – spodnji del telesa je do popka v vodi. Najbolje je, da opravimo sedečo kopel zvečer, pred spanjem, kajti po njej ne smemo na mraz ali se ohladiti. Prvi pogoj je dobro ogreta kopalnica, sicer bi mrzel prostor telesu odvzel preveč toplote. Prav bomo naredili, če se bomo po kopeli zavili v tople brisače in se tako še dodatno ogreli. Ohladitev telesa ali celo premrazenje koristnost kopeli zmanjša oziroma izniči.

Kuhnejeve kopeli – sedeča kopel s ščetkanjem

Potrebujemo trden kotel, ki ga do treh četrtin napolnimo z mrzlo vodo. Nato z deščico pokrijemo polovico kotla in spodaj slečeni nanjo sedemo. (Namesto kotla lahko uporabimo tudi sodoben bide.) Kopalno ščetko z ročajem ovijemo s cunjo, jo pomočimo v mrzlo vodo in ščetkamo z njo področje okrog spolovil. Na mraz se bo odzval en sam telesni predel le, če z roko ne sežemo v mrzlo vodo, zato mora roka ostati suha. Zaradi prej omenjenega mraza je nujno, da tudi pri tem postopku ohranjamo telesno temperaturo nespremenjeno, zato si okrog telesa ovijemo tople brisače. Kopel je najučinkovitejša zvečer. Zagotovi nam mnogo mirnejše spanje, ker potegne kri iz glave v podtrebušje; to nam pomaga izključiti misli. Kdor težko zaspi, naj jo preizkusi, kajti pogosto je dovolj že 5 minut, da se odvede kri v telesno središče in izzove hiperemijo (povečana količina krvi v tkivu ali organu). Glede na telesni odziv in želeni cilj podaljšamo kopel na 10 do 15 minut. Pri tem moramo paziti, da nam je prijetno toplo, sicer kopel nima blagodejnega učinka. Kdor ima pomisleke, da bi se lahko v kopeli prehladil, se moti, kajti ta predel je tako močno prekrvavljen, da ni občutljiv na mraz. Pri ščetkanju moramo paziti le, da ne zadenemo mehurja, ki je občutljivejši. Le kdor se na splošno ne odziva ugodno na mrzle vodne kopeli in z njimi ne doseže toplotnega odziva, naj previdno preveri, ali je ta kopel zanj primerna, vsi ostali pa bodo osupli nad njenim učinkom. Prežene namreč glavobole, navale krvi v glavo, svinčeno utrujenost, dobro vpliva na pokvarjen želodec, pomanjkanje apetita in mnoge druge težave. Prav tako uravnava spolno hladnost oziroma pretirano vzdražljivost. Po nekaj tednih se zmanjša tudi potrtost, otožnost in ob daljši uporabi celo izgine.

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.
Pripravila: Adriana Dolinar