A.Vogel Blog
 

»Zakaj se nekateri ljudje v avtobusu ali na vlaku prehladijo ob najmanjšem prepihu, drugi pa ostanejo povsem zdravi? Odgovor bi se lahko glasil: ker imajo nekateri boljši krvni obtok. Vendar je dovzetnost za nalezljive bolezni zelo različna, in kot sprožilci so možni mnogi dejavniki. Že pod normalnimi pogoji se lahko naselijo na sluznici mikrobi, ki povzročijo prehlad ali katar; potrebna je le še premraženost in prehlad se lahko začne.

V Evropi smo si proti prehladnim boleznim pridobili določeno stopnjo imunosti, zato jih nimamo za hujšo bolezen in, čeprav smo slabotni in pobiti, običajno ne ostanemo doma in počivamo. Resnično pri nas nihče več ne umre zaradi nahoda – misel, da bi kdo preminil zaradi neznatnega vnetja sluznice, se nam zdi že kar smešna. Vendar pa ni povsod tako. Znano je namreč, da so proti mrazu odporni Eskimi množično umirali zaradi prehladnih bolezni, katerih povzročitelji so mednje zanesli Američani. Čeprav zelo utrjeno, se njihovo telo zaradi pomanjkanja odpornosti ni moglo upreti neznani nalezljivi bolezni.«

»Tudi nas ob prehladnih boleznih ne more vedno obvarovati prirojena odpornost, na primer ob pomanjkanju vitaminov. Tudi pomanjkanje kalcija (znižana raven kalcija v krvi) lahko igra pri tem pomembno vlogo; prav tako huda utrujenost. Preveliko izrabljanje naših moči že samo po sebi zahteva večjo porabo vitaminov in kalcija. Če že to dovoljujemo, moramo poskrbeti, da bo telo dobilo dovolj vitaminov in kalcija. Le tako se bomo obvarovali prehladnih bolezni.«

»Da bi si pomagali s hranili, si moramo v prvi vrsti zagotoviti hrano, v kateri je dovolj kalcija. Zelenjava, ki jo potrebujemo vsak dan, je korenje. Liste in stebla kolerabe uporabljamo, ko so na razpolago. Kalcija je dosti tudi v zeleni, repi, predvsem v različnih sadežih. Zaužiti moramo več fig, orehov, mandljev in jedrc pinjole. Tako bomo lažje zdržali preko zime. Poleti imamo na razpolago dovolj korenja, krompirja, repe, zelišč in jagod z obiljem vitaminov. Dokler vrtovi niso prekriti s snegom, smo preskrbljeni s peteršiljem in krešo; v obeh je dosti vitamina B12. krešo lahko posejemo v lonček ali zabojček in jo postavimo na sončno okno; ker hitro klije, je bomo imeli dovolj za vso zimo. Ko je zmanjkuje, jo zasejemo znova. Že tako preprosta pomoč nam je v prid. Tudi hranila, ki vsebujejo vitamin A in vitamin C, so pomembna.«

»Santasapina pomaga pri katarju in ublaži dražeč kašelj. Za nego žrela sta primerna Echinaforce in Molkosan; Echinaforce deluje proti vnetju, grgranje razredčenega Molkosana pa čisti usta in žrelo. Pri napredovalem vnetju koristi, če premažemo sluznico s čopičem, namočenim v čisti Molkosan. Že mnogokrat smo povedali, kako koristno je, če pri svojih pohodih skozi gozdove žvečimo popke macesna ali jelke, in spet ponavljamo, da to preprečuje in zdravi prehladne bolezni.«

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige Alfred Vogel, Der kleine Doktor (v slovenščini Alfred Vogel, Ljudski zdravnik, MK 1975).

Pripravila: Adriana Dolinar

 

Natisni vsebinoprint-icon