A.Vogel Blog
 


Nekateri znaki motenj ščitnice…

Mnogo ljudi, zlasti žensk, se pogosto pritožuje nad razbijanjem srca, ne da bi za to mogli najti pravi vzrok. Pri hoji po stopnicah navzgor vsakdo občuti hitrejše utripanje srca. Kadar pa razbija srce ne glede na telesne napore ali psihično razburjenje, je treba preveriti, kako je s ščitnico.

Pri prekomernem delovanju ščitnice se pojavijo različna znamenja. Razen pospešenega utripa bolnik zelo shujša. Pojavi se notranje drhtenje, zlasti v predelu prsnega koša. Lahko se pojavi tudi izpad las, močna nervoza in driske. Osnovna presnova se zviša in oči dobijo poseben lesk. Zdravnik v takšnih primerih ugotovi navznotraj povečano ščitnico-golščico. Mnogi ljudje se navadijo na moteče znake bolezni in se tolažijo s tem, da so vedno nervozni in malce vznemirjeni.

Težave s ščitnico pa niso le lepotne narave (kadar je golša vidna), temveč prizadenejo tudi psihične funkcije, zlasti spomin. Hkrati imajo škodljiv vpliv na živce. Zdravljenja preveč ali premalo delujoče ščitnice  torej ne smemo zanemariti, temveč mu moremo posvetiti vso svojo pozornost. V nadaljevanju preberite nekaj Voglovih nasvetov glede joda in kalcija v povezavi s ščitnico.

Jod in ščitnica…

Pomanjkanje joda povzroča težave v pravilnem razvoju ščitnice in celega organizma ter povzroča razvoj golšavosti. Joda moramo imeti v prehrani zato dovolj in v takšni obliki, da ga telo lahko asimilira in da telesu ne škodi.

Joda bomo imeli dovolj, če bomo uživali zdravo in polnovredno prehrano. Nasprotno pa bo do njegovega pomanjkanja prišlo ob uživanju nepolnovredne in osiromašene, prazne hrane. Če torej odvržemo koristne sestavine naravne hrane, jabolčne pečke, užitne lupine sadežev, mekine,… bo sčasoma prišlo do pomanjkanja mineralov, med njimi tudi joda in golšavost bo tu. Namesto jodirane soli, bele moke, belega sladkorja, konzervirane hrane in drugih praznih jedi bi bilo bolje uživati naravno polnovredno hrano in naravno morsko sol.

Naravna pristna morska sol je za organizem odličen vir naravnega joda. Le pristna naravna morska sol  se pri ljudeh z golšavostjo tudi priporoča. Takšna sol namreč vsebuje naravni jod v ustreznih in varnih količinah, kar ne moremo trditi za rafinirano in jodirano kuhinjsko sol.

Drugače pa je z uporabo rafinirane in jodirane soli. Jodirana sol sicer je v korist ljudem, ki imajo hipofunkcijo ščitnice ali miksedem, uživanje pri teh ljudeh ne povzroča težav. Težava se pojavi, ko takšno jodirano sol zaužijejo ljudje z hiperfunkcijo ščitnice v smislu naznačene bazedovke. Izkušnje so namreč pokazale, da uživanje jodirane soli pri teh ljudeh povzroči hude motnje v zdravju. Že neznatne količine jodirane soli povzročijo pospešeno bitje srca ter razbijanje srca, kar čutimo kot notranje tresenje ali frfotanje srca. Mnogi se tako v strahu, da imajo bolno srce, odpravijo k srčnim specialistom, da ugotovijo vzrok težav. Vzrok pa je v uživanju jodirane soli, ki ni naraven proizvod in to nikoli ne more biti.

Zdravljenje s kalcijevimi pripravki ne bo nikoli povzročilo težav, pa tudi male količine joda ne, če ga jemljemo vezanega v rastlinske organske spojine. Navadna kreša in ostale kreše  in morske rastline, kot je haloga, vsebujejo jod v homeopatskih količinah, ki se dobro prenašajo tudi ob hiperfunkciji ščitnice. Pri nas je na voljo zeliščna sol A.Vogel Herbamare, ki vsebuje naravno morsko sol, morske alge halogo in sveža zelišča, med katerimi je tudi kreša. Takšna sol obolelemu na ščitnici nudi precej elementov v sledeh in deluje kot odlično profilaktično sredstvo.

Kadar pa ni problem hiperfunkcija ščitnice, temveč je težava v premalo delujoči ščitnici-hipofunkcija ščitnice, si lahko pomagamo tudi s pripravkom iz morske alge haloge, ki vsebuje več joda- A.Vogel Kelp-om. Omenjen pripravek pomaga med drugim znižati telesno težo brez neželenih učinkov.

Kalcij in ščitnica…

Za uspešno zdravljenje težav s ščitnico so poleg joda pomembni tudi drugi minerali in elementi v sledeh. Raziskave npr. kažejo, da je kalcij pri zdravljenju golše prav tako pomemben kot jod. Pri zdravljenju golše ali za njeno preprečevanje je torej priporočljivo uživanje s kalcijem bogate hrane. Obilje kalcija najdemo v solati iz belega zelja, presnem kislem zelju, v kolerabi, zlasti v njenih listih, v korenju in rdeči pesi (solati ali soku), naravnem zrnju, fermentiranih naravnih mlečnih izdelkih. Prehrano lahko dopolnimo tudi z dobrim kupljenim naravnim kalcijevim pripravkom ali pa si ga pripravimo sami. 

Ker telo najlažje izkoristi organski kalcij, vezan v rastlinah, si pripravite kalcijev koncentrat iz naravno kisanega zelja in jajčne lupine ali ostrigarjev. Prah jajčnih lupin ali ostrigarjev lahko dodate zelju, ko se kisa ali pa že skisanemu kupljenemu zelju, ki vsebuje malo soli. Razmerje na 1 kg že skisanega zelja je 1 čajna žlička prahu jajčnih lupin ali ostrigarjev. Pustimo stati en dan, nato pa uživamo presno. Asimilacija kalcija je nekoliko slabša v tem primeru, a še vedno boljša kot pri običajnih preparatih kalcija. Koprive se prav tako dober naraven vir kalcija. Ne pozabimo jih presne, sesekljane, dodajati dnevno k jedem. Da bo grmiček kopriv vedno poln mladih poganjkov, ga redno obrezujmo. Podobno kakor zelju primešamo prah jajčnih lupin, lahko storimo tudi s koprivami. Mlade vršičke kopriv stremo v možnarju skupaj z jajčnimi lupinami ali ostrigarji in posušimo na zraku. Dva do trikrat na dan zaužijemo za noževo konico zelenega prahu.

Tekst priredila iz knjige Ljudski zdravnik: Adriana Dolinar

Natisni vsebinoprint-icon