|
|||||||||||||||||||
|
|
|
Enciklopedija rastlin > Passiflora incarnata L. (Zdravilna pasijonka) |
  Oficinalno uporabljajo se sveži ali posušeni listi in steblo Družina
|
Zdravilna pasijonka Zgodovina JužnoameriÅ¡ki Indijanci so pasijonko dobro poznali kot zdravilno rastlino. Pogosto so jo uporabljali tudi v brazilski ljudski medicini. Å panski zdravnik Monardes jo je odkril leta 1569 v Peruju. Å tirideset let kasneje so jo prinesli v Evropo kot okrasno rastlino, kajti že mnogo prej, preden je dobila pasijonka mesto med evropskimi zdravilnimi rastlinami, so botanike očarali cvetovi te plezalke. Jezuit Ferrari, ki je 1633 objavil svoje delo „De florum cultura“, je videl v njej vse mučeniÅ¡ke instrumente pasijona. Trikrpasti listi simbolizirajo sulico, vitice biče, trije pestiči žeblje za križanje, brazde v kis namočeno gobo, nitni venci trnasto krono, pet praÅ¡nikov pet ran in plodnica na peclju (androginofor) kelih ali – po drugi razlagi – kol, na katerega so privezali Kristusa med bičanjem. Jezuiti so dali pasijonki tudi njeno latinsko ime. Sestavljeno je iz passio, „trpljenje“, flos, „cvetica“ in incarnata, kar pomeni „kar postane meso“. na vrh ^ |
||||||||||
 |
Botanične značilnosti Trpežna plezalka ima zelo razprostrte korenine. Iz korenike in korenin rastejo Å¡tevilna zelena stebla, ki lahko dosežejo do 10 m v viÅ¡ino. Listi so po spodnji strani fino dlakavi. Na listni ploskvi so grbaste ekstrafloralne nektarske žleze. Iz listnih pazduh raste po en cvet na dolgem peclju. Značilen cvet ima premer okoli 8 cm. Ima izmenično razvrÅ¡čenih pet čvrstih čaÅ¡nih listov, ki so zunaj zeleni, znotraj pa beli, in pet belih venčnih listov približno enake velikosti. Znotraj venčnih listov je več zvezdasto razporejenih vencev iz finih nitk, ki so obarvani znotraj belo, zunaj vijolično, in zapirajo majhnemu mrčesu pot do nektarja. Prijetno diÅ¡eči cvetovi so odprti en, največ dva dneva. Iz plodovnice dozori jeseni jajčasta, rumeno zelenkasta do bledo oranžna jagoda. Užitni, vendar plehki, okoli 6 cm veliki plodovi so polni gubastih semen, obdanih s sladkim pulpastim mesom. Rastlina cveti od julija do septembra. na vrh ^ |
||||||||||
 |
Sestava Vsebuje alkaloide harmin, harmol in pasiflorin (harman), cianogen glikozid, flavonoide, fitosterole, čreslovine. V plodovih pa najdemo citronsko in jabolčno kislino, amilopektin, flavonoide, maÅ¡čobno olje in vitamin C. Učinek nastane zaradi družnega delovanja raznih spojin, kajti same zase nimajo pomembnega učinka. na vrh ^ |
||||||||||
 |
Uporaba Uporablja se pri tesnobi, nemiru, nespečnosti, živčnem utripanju srca, padavici, duÅ¡evnih boleznih, težavah v meni, za odvajanje od morfija, alkohola in kajenja. Zunanje pa jo lahko uporabimo kot antiflogistik pri kožnih vnetjih, hemeroidih, ranicah in mozoljih. Ali ste vedeli…
|
||||||||||
|
|
|
|
 |
||
|
||
 |
||
|
