|
|||||||||||||||||||
|
|
|
Enciklopedija rastlin > Urtica dioica (Velika kopriva) |
  Oficinalno se uporabljajo listi in korenine velike koprive Družina Koprica, kropiva, kropljiva Ožarnica Pečeča kopriva, pečenica, pečnica, pekoča kopriva Pokriva Užagalica, žagalica, žagarica, žagovnica, žgavnica Žarna kopriva, žarnica, žgoča kopriva, živa kopriva |
Velika kopriva Zgodovina Kopriva je bila od nekdaj povezana s Å¡tevilnimi vražami. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in Å¡e danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaÅ¡čito pred udarom strele. Na KoroÅ¡kem so jo dekleta na kresni večer osolila; kamor je bil drugo leto nagnjen njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali Å¡lo služit. Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejÅ¡a vlaknovka v Evropi. V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev. Zelo razÅ¡irjeno je bilo nekoč tudi bičanje po hrbtu s stebli kopriv, vendar z zdravilnim namenom. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri iÅ¡iasu in lumbagu. na vrh ^ |
||||||||||
| Botanične značilnosti Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje. Kopriva zraste do viÅ¡ine 50-150 cm in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je Å¡tirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in Å¡četinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Bodice lahko ostanejo v koži dlje časa in povzročajo bolečino ter neugodje od 24 do 36 ur. Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so ženski ali moÅ¡ki, zelenkasto beli in prilagojeni na opraÅ¡evanje. Kopriva cveti od maja do julija. na vrh ^ |
|||||||||||
| NahajaliÅ¡če Raste blizu človeÅ¡kih bivaliÅ¡č v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagaliÅ¡čih in na ledini. Nabiramo jo od maja do avgusta. Poleg velike koprive obstaja tudi mala kopriva (Urtica urens). na vrh ^ |
|||||||||||
| Predelava V podjetju Bioforce uporabljajo sveže pekoče koprive, vzgojene v svojih gojiÅ¡čih, da bi proizvedli matično tinkturo. Pekoče liste koprive najprej sesekljajo, zmeÅ¡ajo z etanolom in laktozo in malo posuÅ¡ijo. Nato naredijo tinkturo in iz te tablete. Koprive se uporabljajo tudi kot hrana, klorofil v koprivah za obarvanje hrane v pločevinkah (grah, fižol). Koprive se uporabljajo tudi kot gnojilo v organskem kmetovanju, kot zaÅ¡čita za rastline in za kompost. Suhe koprive so zelo uporabne za krmo, uporabljajo pa jih tudi za izdelavo vlaken. na vrh ^ |
|||||||||||
|
|
|
|
 |
||
|
||
 |
||
|
