|
|||||||||||||||||||
|
|
| Enciklopedija rastlin > Avena sativa (Oves) |
  Oficinalno se uporabljajo zel, plodovi in slama. Družina Poaceae - Trave Ljudska imena Kozja krma |
Zgodovina Oves (Avena sativa) so gojili že davno. Stari Grki in Rimljani so poznali sicer samo divji oves (Avena fatua), ki so ga smatrali kot plevel. Namensko pridelovanje žita ob Kaspijskem morju in KavkaÅ¡ki ravnini je prineslo oves v severozahodno Evropo. Plinij poroča, da so Nemci sejali oves in jedli nič drugega kot kaÅ¡o. Tudi sam je verjel, da je bil oves plevel med žiti, kar bi lahko privedlo do propadanja ječmena. Å e danes se v južnih klimah oves uporablja kot krma za živino. Ni točno dokazano, od kod izhaja beseda Avena, ki so jo Rimljani uporabljali za divji kot tudi navadni oves. Predvidevajo, da izhaja iz besede „avi“, kar pomeni ovca ali „avasa“, kar pomeni živilo. Grimm je pričal, da ima beseda za oves skoraj v vseh jezikih nekaj opraviti z ovnom, zato danes ovsu pravijo tudi „kozja krma“. Starim naturopatom oves sploh ni bil pomemben, njegov pomen so spoznali Å¡ele v srednjem veku. Lonicernus v svoji zeliÅ¡čni enciklopediji iz leta 1737 piÅ¡e: „Zrna ovsa so koristna tako za človeka kot tudi za živino. Kuhan je odličen za spodbujanje vsakodnevne prebave, prav tako pa napolni želodec in je vir hranil. Oves se lahko uporablja tudi pri vseh vrstah oteklin.“ Leta 1563 je Mathiolus napisal: »Učinek ovsa: juha, pripravljena z namakanjem ovsene moke, je dobra proti kaÅ¡lju. Uživanje ovsene kaÅ¡e zgosti blato. Kot brinove jagode tudi oves pomaga pri žolčnih kamnih, če ga segrejete in iz njega pripravite vroč obkladek. Podobno kot ječmenovo moko lahko tudi oves uporabljate pri oteklih ali izpahnjenih udih. Če ga zmeÅ¡ate s svinčevim belilom in s to meÅ¡anico sperete obraz, dobite čisto in privlačno polt. V boju proti garjami in krastami pri otrocih ni nič boljÅ¡ega kot kopel z namočenim ovsom.« Kuhan oves ali ovseno kaÅ¡o so ljudje stoletja uživali za zajtrk, Å¡e posebej v Angliji, na Å kotskem in v Nemčiji, preden sta ju nadomestila kava in kruh. na vrh ^ Botanične značilnosti Oves je enoletnica iz družine trav, ki raste v Å¡opih ali posamezno. Ima votlo, nerazvejano steblo brez listov, ki doseže viÅ¡ino med 20 in 150 cm. Za njegovo listno nožnico je značilno, da je odprta do dna. Razprostrte listne ploskve so Å¡iroke od 3 do 20 mm, večinoma ploske in zvite v vernacijo. Socvetje je pokončno, ohlapno in Å¡iroko razprostrto, njegove stranske veje pa so tanke, Å¡trleče in malo razvejane. Socvetje nosi večinoma dvo- in tricvetne klase. Cvetovi so dvospolni, kot pri večini žit. Krovna pleva zgornjega cveta ali obeh cvetov ni resasta. Ko rastlina dozori, klasi pričnejo viseti navzdol. Žitno zrno je enosemenski golec (kariopsa), ki ostane tesno obdan s plevo ali pa pade iz nje, ko dozori (tako imenovani goli oves). Oves je najbolj zračno domače žito in ljubi svetlobo. Cveti od julija do avgusta. na vrh ^ |
||||||||||
 |
NahajaliÅ¡če Oves je ruderalna rastlina, kar pomeni, da uspeva na tleh, bogatih z duÅ¡ikom, in odlagaliÅ¡čih smeti, pa tudi ob cestah od nižinah do gorskih področij. Je sekundarna kulturna rastlina, ki se najprej pojavi kot neželena spremljevalna rastlina drugih vrst žit. V nasprotju z ječmenom oves potrebuje veliko padavin. Zaradi svoje bujnosti je idealna sveža krma za živino, saj je obenem trava in žito. Njivska gorjuÅ¡ica, ki se pogosto pojavlja na njivah ovsa, pomaga razkisati prst, ki zaradi ovsa postane zelo kisla. Poskusi kažejo, da je oves, gojen v odsotnosti trav, manj robusten od tistega, ki ga gojijo z njivsko gorjuÅ¡ico. Ječmen izvira iz mediteranskih držav, medtem ko oves prihaja iz hladnejÅ¡ih področij z obilico padavin. Domač je tudi v gorskih področjih z veliko dnevne svetlobe in dolgimi dnevi. Dandanes ga gojijo praktično po celem svetu na področjih s stalnimi padavinami in zmernim podnebjem. Oves da več zrna in trave kot ječmen in rž. na vrh ^ |
||||||||||
 |
Predelava Podjetje Bioforce uporablja nadzemni del (zel ali latinsko herba) kontrolirano bioloÅ¡ko pridelanega ovsa. Rastlino nabirajo takrat, ko cveti. Å e svežo jo razrežejo na majhne koÅ¡ke in namočijo v alkohol, s čimer nastane matična tinktura. Homeopatske pripravke izdelajo tako, da matično tinkturo ročno razredčijo do različnih razredčitev. Ovsena kaÅ¡a, ovseni kosmiči in zdrob so visoko hranljive polnovredne jedi. V prehrambeni industriji ovseno kaÅ¡o uporabljajo kot stabilizator v, na primer, sladoledih; v kozmetični industriji pa v različnih izdelkih za nego kože. Uporabljajo ga tudi kot krmo za živino in pri izdelavi etilena. na vrh ^ |
||||||||||
|
|
|
|
 |
||
|
||
 |
||
|
