»Zaščiteni« na terensko delo

Odgovor:

Dež, sneg, veter, nizke temperature ... so lahko za obrambne moči terenskih delavcev v primerjavi s tistimi delavci, ki delajo na toplem, kar velik izziv. Zato v kolikor je njihov imunski sistem že načet, lahko hitro podležejo mrzlim vremenskim razmeram ter zbolijo za prehladom ali gripo. Očitno je tudi pri vašem soprogu podobno. Seveda obstaja kar nekaj načinov kako bi vaš mož lahko okrepil imunski sistem. Oktober pa je ravno pravi čas, da poskusi z naslednjimi ukrepi ...

Voda in imunski sistem

Delovanje naših obrambnih moči je zmanjšano, kadar je telo dehidrirano. Če tudi vaš mož pije malo ali nič vode, je lahko že to velik razlog, zakaj vaš mož pogosto oboleva pozimi.

Pozimi je naše telo bolj obremenjeno s toksini in kislimi presnovki. Razlog temu je poleg pomanjkanje blagodejnega sonca, svežega sadja in zelenjave, spanja ... ki telo pomagajo čistiti in varovati, tudi pomanjkanje vode. Pozimi nam običajno zaradi mraza ne prija piti vode, kar pa ne pomeni, da je ne potrebujemo. Če na dan izločimo 2 do 2,5 l tekočine z urinom, blatom, dihanjem, potenjem, moramo toliko vode tudi popiti, da nadoknadimo izgubo.

Kadar telesu primanjkuje vode, se vsi ti strupi ne morejo sproti izločati iz telesa. Posledici sta med drugim tudi zmanjšana imunska obramba in pogosti prehladi. Zato spomnite moža, naj redno pije med 2 in 2,5 litri čiste vode na dan. Na to količino popite vode naj zaužije še pol čajne žličke naravne soli (v hrani ali pijači). Če je terensko delo naporno in se ob tem veliko poti, mora zaužiti še več vode, da ne pride do dehidracije in zmanjšanja obrambnih moči, ki ga ščitijo pred obolenji.

Črevesna flora in imunski sistem

Ravnovesje črevesne flore ni pomembno le za dobro prebavo hrane, temveč tudi za vzdrževanje krepkega imunskega sistema. Kako?

Črevesno floro sestavljajo dobri mlečnokislinski in potencialno škodljivi mikrobi. Ravnovesje med njimi je nujno, saj zdrava črevesna flora skrbi tudi za zdravje in obrambo sluznice črevesja. Ta nas podobno kot koža ščiti pred vdorom škodljivih snovi v telo. Prav tako zdrava sluznica črevesja predstavlja obrambo pred vdorom mikrobov in parazitov v telo. Ko se črevesna flora močno poruši, je torej telo lahko obremenjeno z vsem, kar ne sme priti vanj. To pa posledično pomeni, da telesna obramba dela več, kot sicer. Če takšnemu stanju dodamo še mraz, veter, vlago, delovno in psihično izčrpanost pozimi, ko mrgoli prehladnih in gripoznih težav, ne čudi, da imunski sistem ni kos obrambnim nalogam in zbolimo.

Kadar je črevesna flora porušena, tudi prebava in vsrkavanje vitalnih snovi iz hrane v telo ni optimalno. Zato lahko pride tudi do različnih pomanjkanj. Pomanjkanje antioksidantov npr. pomeni, da lahko obrambne moči telesa pešajo denimo v obrambi celic in pri čiščenju toksinov. Pomanjkanje bazičnih mineralov pa lahko pomeni problem pri vzdrževanju kislo-baznega ravnovesja telesa. To pa pod črto pomeni večjo možnost za okužbe, saj je znano, da se mikrobi lažje razmnožujejo, ko smo polni toksinov in zakisani.

Krepka črevesna flora skrbi tudi za ustvarjanje naravnih antimikrobnih snovi (npr. acidofilina), ki pomagajo ne le pri premagovanju infekcij v črevesju, ampak tudi na dihalih. Kadar je črevesna flora porušena, je zato večja možnost tudi okužb na dihalih. To dokazujejo mnoge študije. Ugotavljajo tudi, da imajo zaradi starostnega pešanja telesnih funkcij starejši ljudje več prehladov in gripe prav zaradi vse slabšega stanja črevesne flore.

Mnogi menijo, da sta črevesna flora in imunski sistem tesneje povezana, kot smo včasih mislili. Npr. nevrologinja in nutricistka dr. N.C. McBride, meni, da bi brez črevesne flore umrli. Prepričana je tudi, da je imunski sistem odraslega precej odvisen od tega, kakšno črevesno floro je ta imel kot dojenček in otrok. Če je bila črevesna flora v otroštvu večinoma porušena, se posledično ni optimalno razvil niti imunski sistem. V kolikor je imel vaš mož že kot otrok pogosto prehladne težave, je možno, da težave s pomanjkljivo obrambo telesa izvirajo že iz otroštva. Krepitev črevesne flore je zato toliko bolj na mestu. Ko jo bo okrepil, bo okrepil tudi imunski sistem. Še več, študije razkrivajo, da je povezava črevesna flora in imunski sistem dvosmerna. In sicer, ko okrepimo črevesno floro, se okrepi imunski sistem, ta pa povratno poskrbi tudi za zdravje oz. ravnovesje črevesne flore. Zato namesto v začaran krog bolezni zavijmo raje v začaran krog zdravja in poskrbimo za črevesno floro.

Torej, v kolikor ima mož težave s prebavo, ga pogosto napihuje, ima vetrove, krče, diarejo ali zaprtje, je to nedvomno znak, da je njegova črevesna flora prizadeta, imunska obramba pa oslabljena. Kadar prebavnih težav ni, pa to še ne pomeni nujno, da je črevesna flora v redu. Namreč preko 30 odstotkov ljudi, ki imajo močno porušeno črevesno floro in poškodovano sluznico črevesja, prebavnih težav sploh ne zaznava. Če vaš mož ne zaznava omenjenih težav, ima pa pogoste prehlade (oslabljen imunski sistem), je že to dovolj velik razlog, da se loti krepitve črevesne flore. Saj, kot ste prebrali, sta imunski sistem in črevesna flora soodvisna.

Vsak dan naj v ta namen uživa mlečnokislinsko fermentirane jedi ali napitke, kot so probiotični navadni jogurt, kefir, sirotka (npr. A. Vogel Molkosan), kislo zelje, kisla repa, mlečnokislinsko fermentirani sokovi (npr. Dr. Steinberger Bio sok iz kislega zelja in zelnice) itd. V prehrani naj bo tudi ravno prav vlaknin – torej sadja, zelenjave, oreščkov in semen. Vse te jedi in napitki namreč hranijo dobre mikrobe črevesne flore. Po potrebi naj uživa tudi probiotične pripravke v kapsulah, ampulah, praških ... s katerimi bo porušeno črevesno floro še hitreje obnovil. Dobri mlečnokislinski mikrobi v teh pripravkih so npr. zlasti potrebni, ko uživamo zdravila, kot so antibiotiki, ki koristne mikrobe črevesne flore na veliko uničujejo. V kolikor je črevesna sluznica že poškodovana, bo njeno celjenje pospešilo tudi redno uživanje npr. kokošje kostne juhe. Pomagalo bo pa tudi uživanje protivnetno delujočih omega-3 maščob.

Obenem naj se vaš mož izogiba vsemu, kar črevesno floro ruši ali povzroča poškodbe na sluznici črevesja. Sem spadajo izdelki iz bele moke, beli sladkor, pretirane količine mesa, s pesticidi obremenjena hrana, konzervirana in aditivov polna hrana, rastlinska omega-6 olja (sončnično, koruzno ...), antibiotiki, antacidi, kortikosteroidi, pretirano uživanje alkoholnih pijač, pomanjkanje spanja, počitka, psihični stres itd.

Ameriški slamnik in imunski sistem

Poleg navedenega lahko vašemu možu učinkovito pomaga tudi dolgoročno uživanje ameriškega slamnika. Pripravljen na način Alfreda Vogla (A. Vogel Echinaforce) deluje močno tako na širok spekter navadnih virusov prehlada, kot na nove nevarne viruse, ki lahko resno prizadenejo dihala.

Najnovejše študije pa dokazujejo še to, da 2-do 4-mesečno preventivno jemanje omenjenega pripravka kar za 50 odstotkov zmanjša pojav obolenj dihal. Kar pomeni, da bo lahko vaš mož s takšnim uživanjem ameriškega slamnika to zimo pol manj bolan. Še več, ker tako pripravljen ameriški slamnik tudi za polovico zmanjša pojav komplikacij po prehladu ali gripi, bo zaščiten tudi pred temi. Pljučnica, bronhitis, sinuzitis, vnetje ušes in podobna obolenja se namreč rada pogosto razvijejo prav iz prehladov ali gripe.

Ker ameriški slamnik podpira naš imunski sistem takrat, ko ga uživamo, je smiselno preventivo izvajati v obdobju prehladov in gripe, ne pa prej. To je torej običajno med mrzlimi meseci, nekje od oktobra, novembra pa do januarja, februarja.

Besedilo: Adriana Dolinar