A.Vogel Blog

Znanstveni način poimenovanja rastlin z dvema imenoma, ki ga uporabljamo še danes, je uvedel Carl Lannaeus, švedski fizik in botanik. Na primeru žajblja beseda „salvia“ ponazarja rod rastline – torej žajbelj, druge ime pa „vrsto“ žajblja.  
Tako vidimo, da je Salvia officinalis v sorodu z drugimi vrstami žajblja, kot sta, denimo, Salvia divinorum (božji žajbelj) ter Salvia splendens (bleščeča kadulja).  
Številne zdravilne rastline so vrste „officinalis“. Beseda izhaja iz latinščine in pomeni „kar pripada officini“ - beseda „officina“ pa prestavlja samostansko shrambo, kjer so hranili mnogo zdravil in drugih življenjsko pomembnih stvari.  
Salvia officinalis je ena najstarejših zdravilnih rastlin. Spremlja jo bogata preteklost, saj so jo uporabljali v zelo različne namene – vse od diuretika, sredstva za izboljšanje plodnosti, pa do sredstva, ki nas ubrani pred hudičem. Danes se rastlina najpogosteje uporablja kot zdravilo za vneto grlo ter kot pomoč pri potenju, ki spremlja menopavzo.  
Eterično olje se tvori in shranjuje v majhnih mešičkih na površini listov. Če liste podgrnete med prsti, boste zato hitro zavonjali prijeten aromatičen vonj. Kadar je zelo toplo, se to olje izloča iz meščičkov, kar je videti, kot bi se rastlina znojila.  
Nekoč, ko so zdravila predstavljala le zdravilne rastline, so si zeliščarji pri razumevanju rastlin pogosto pomagali s signaturnim naukom. Verjeli so, da lahko po zunanji podobi rastline sklepajo o njenem zdravilnem učinkovanju na določen del telesa. Od tod se je ohranilo tudi mnogo ljudskih poimenovanj rastlin.  
Lep primer je list rastline ginko, ki ima obliko možganov, če si jih predstavljamo v prerezu. Tudi žajbljevi listi na vročem soncu izločajo „pot“. Vse to lahko sicer pripišemo tudi naključju ali vraževerju, pa vendar vzbuja zanimanje in se je pogosto tudi izkazalo za resnično.  
Žajbelj ne mara dežja in hladnega vremena. Največ eteričnega olja se v njem ustvarja v toplih mesecih. V Roggwilu ga nabiramo le v suhem vremenu. Švicarsko podnebje je prizanesljivo le leto ali dve leti staremu žajblju, zato liste obiramo iz mladih rastlin. Te tudi lepo cvetijo. Čeprav so cvetovi lepi, pa jih ne trgamo, saj za razliko od šentjanževke ali ameriškega slamnika ne vsebujejo aktivnih učinkovin.  
V tem času se polja ameriškega slamnika že ponašajo z vijoličnimi popki, iz katerih bodo rastline zacvetele. Tudi druge rastline, kot so baldrijan, hmelj, pasijonka, šentjanževka ali ameriški slamnik se že bohotijo v toplem vremenu.  
Junijsko delo na vrtovih ni preveč težavno, saj se nahajamo v obdobju med sajenjem rastlin in pobiranjem, ki bo najboj dejavno v obdobju od julija do septembra. Zato pa si lahko sedaj vzamemo nekaj več časa za občudovanje rezultatov dela prejšnjih mesecev, ko v vrtovih poka od izobilja in čudežev narave.  
Vse to seveda po tem, ko oberemo žajbljeve liste.