A.Vogel Blog

Sedaj je nastopil čas za spravilo ameriškega slamnika, ki ga gojimo na naših zeliščnih vrtovih ter še na dveh drugih mestih, ki sta zelo blizu Roggwila. Bližina polj je ključna, saj zdravila izdelujemo izključno iz svežih rastlin. Pri ameriškem slamniku od spravila do predelave rastline ne mine več kot štiri ure.  

Princip izdelave izvlečkov iz svežih rastlin je utemeljil Alfred Vogel, še ko je deloval na svoji kliniki v Teufnu. V to so ga privedle izkušnje s pacienti, ki so se bolje odzivali na zdravljenje z zdravili, pridobljenimi iz svežih rastlin v primerjavi z zdravili iz posušenih rastlin.  

To je pravzaprav povsem logično in naravno. Pomislite – vam bolje tekne posušen ali svež brokoli? Alfred Vogel je vztrajal na svežih zeliščih, da pa imajo ta resnično boljše učinkovanje, je raziskovalcem uspelo pojasniti šele mnogo let kasneje.  

Z modernimi analitičnimi metodami so dokazali, da izvlečki iz svežih rastlin vsebujejo večje količine aktivnih učinkovin v primerjali z izvlečki iz posušenih rastlin, pri čemer so upoštevali enako količino zelišča. V primeru ehinaceje oz. ameriškega slamnika je bila razlika v količini alkilamidov skoraj trikratna v korist sveže rastline. To je zelo pomemben podatek, saj je tudi končni izdelek, ki ga kupite v lekarni, posledično mnogo bolj učinkovit, če je pripravljen iz sveže rastline.
 
Ob spravilu je ameriški slamnik visok med 1,2 in 1,5 metri. Rastline so povečini stare dve leti. Za izdelavo zdravila ne uporabljamo rastlin, starejših od treh let, saj ehinaceja kasneje ni več vitalna. Za izdelavo tinkture iz ameriškega slamnika uporabimo celotni nadzemni del rastline.
 
Eno izmed polj s tri leta starimi ehinacejami pustimo za pridelavo semena, iz istega polja pa uporabimo tudi podzemni del rastline, torej korenino, ki jo iz polj poberemo septembra. Iz sveže pobranih korenin prav tako izdelamo tinkturo.  
Zdravilo Echinaforce je narejeno po edinstveni recepturi, saj vsebuje tinkturi nadzemnega in podzemnega dela rasline, v razmerju 95 proti 5.  
Naše ehinaceje niso nagnjene k boleznim, če se pošalimo, bi lahko rekli, da zato, ker imajo krepak imunski sistem. Močvirna, vlažna tla včasih povzročijo glivična vnetja na rastlinah, zato smo zelo hvaležni, da je prst v Roggwilu suha in dobro odcedna celo v najbolj vlažnih mesecih. Alfred Vogel je očitno zelo preudarno izbiral svoja polja.  

Pozimi imamo včasih težave s poljskimi mišmi, ki jim korenine ehinaceje zelo teknejo. Ko opazujemo luknje v poljih, nas vedno znova preseneti, da lahko ena miš uniči tudi deset kvadratnih metrov polja.  

Miši imajo rade polja z bujno vegetacijo, saj se tam lažje skrijejo pred mačkami. Zato vsako jesen  polja skrbno očistimo, tako da na njih ni pleveli in odpadlega listja.  

Ta trik nekoliko pomaga, kljub temu pa na račun miši vsako leto izgubimo nekaj edinacej. Vendar pa so te miši nato zagotovo najbolj zdrave skozi vso zimo!