A.Vogel Blog

Podobno kot so to storili nekateri drugi zeliščarji, je tudi Alfred Vogel ugotovil, da je edina pot iz zagate gojenje lastnih zelišč, kar mu je v Teufnu odlično uspevalo. Ko je prideloval lastna zelišča in iz njih svoja zdravila, je kmalu prišel na idejo, da prične pripravljati tinkture iz svežih rastlin. Prve stekleničke Echinaforca in mnogih drugih rastlinskih tinktur so bile tako narejene prav v Teufnu.
Sočasno z vedno večjo prepoznavnostjo Voglove klinike so tudi njegova zdravila postajala vedno bolj priljubljena. Kmalu se je izkazalo, da mu strma pobočja v Teufnu, ki zaradi visoke nadmorske višine rastlinah nudijo le kratko rastno sezono, ne morejo več zagotavljati dovolj dobrih pogojev za vzgojo zelišč. Alfred Vogel se je podal v iskanje nove, primernejše lokacije.
Nekega nedeljskega popoldneva se je odpeljal v dolino, da bi tam poiskal polja za vzgojo zelišč. Primeren prostor je našel v vasici Roggwil, ki se nahaja 600 m nižje, v bližini Bodenskega jezera. Jezero, skozi katerega teče tudi reka Ren, je po velikosti tretje največje v osrednji Evropi. Nahaja se na severni strani Alp v kar treh državah hkrati: Švici, Nemčiji in Avstriji.
Danes ravno v Roggwilu proizvajamo zdravila rastlinskega izvora A.Vogel. Tu stojijo tudi naši rastlinjaki in polja, na katerih gojimo mnogo naših zelišč. Povpraševanje je že davno preseglo površine, ki jih je kupil Alfred Vogel, zato nam pri tem pomagajo tudi mnoge ekološke kmetije v bližini in drugod.
Aprila vrtovi v Roggwilu dobesedno oživijo. Sonce se povzpne višje po nebu in nam zagotavlja daljše dneve, vreme postaja vedno toplejše, prst je vedno bolj suha, na polja pa se vrnejo tudi insekti in ptice.
Z njimi pa tudi naši vrtnarji. Sadike iz rastlinjaka postopoma prenesejo na prosto od sredine aprila naprej. Pomembno vodilo je vrhnja plast zemlje, ki mora biti suha. Najboljši pomočnik je nekaj vetrovnih dni.
Ameriški slamnik je prva rastlina, ki uzre svobodo. Ročno in ob pomoči posebnega stroja jo presadimo na polja, ko je visoka deset do petnajst cm. Nato pride na vrsto šentjanževka. Obe rastlini preneseta občasne zmrzali ponoči. Na polje nazadnje sadimo najbolj nežne rastline, kot sta artičoka in spilantes.
Ljudje pogosto sprašujejo, če so klimatske spremembe kaj vplivale na vrtove v Roggwilu, če se je torej običajen ritem sajenja in spravila zelišč v toku desetletij kaj spremenil.
Po resnici na to vprašanje težko odgovorimo. Morda si težko predstavljate, toda v Švici ni enostavno govoriti o nekem povprečnem vremenu. Poleg tega je tu Bodensko jezero, ki omili morebitne ekstremne vremenske pogoje. Ogromna količina vode v njem se poleti segreje, pozimi pa se počasi ohlaja in oddaja toploto, zato so tudi temperature zraka nekoliko prijaznejše.
Junija 2010 je bilo precej vlažno, zato je mnogo mladih rastlin žajblja umrlo. Je to sestavni del spremenljivega vremena ali bi lahko govorili o klimatskih spremembah? Ne vemo, sumimo celo, da tega ne vedo niti znanstveniki. Vemo le, da se moramo s takšnimi situacijami spoprijeti.
To nam je tudi uspelo, saj žajbelj gojijo tudi na štirih kmetijah, ene izmed njih pa vreme ni pretirano prizadelo. Od tam smo dobili rastline dobre kakovosti in z njimi premostili izgubo na lastnih poljih. Prepričani smo, da nam je uspelo, ker imamo s kmeti dobre odnose.
Trajnostni razvoj je naše ključno vodilo na vseh področjih. Tu ne mislimo zgolj okoljskih vprašanj, temveč tudi naš odnos do vsega in vsakogar.
Z našimi kmeti nas veže dolgoročno sodelovanje, z mnogi delamo tudi že dvajset ali trideset let, z eno kmetijo celo že štirideset let. Takšen odnos kmetom predstavlja stabilno delovanje, mi pa lahko trdno računamo na kakovostne rastline.