Zdravi v 2012

Kdor prehitro je, zboli.

Kdor je počasi, hrano dobro zdrobi že v ustih. Delci hrane se dobro prepojijo s slino, spodnji prebavni organi pa imajo dovolj časa, da pridobijo informacijo, katere prebavne sokove morajo preskrbeti. Ko, obratno, jemo prehitro in hrano premalo prežvečimo, v želodec in kasneje v tako črevo pošljemo prevelike kose hrane. Ogljikovi hitrati (npr. kruh, krompir) se niso dovolj prepojili s slino, beljakovine (npr. meso, jajca, mleko) ne prejmemo dovolj želodčne kisline. Vsebina iz želodca potuje naprej v dvanajstnik in od tam v tanko črevo. V tankem črevesu so povsem drugačni prebavni sokovi kot v želodcu, v polnosti pa lahko učinkujejo le, če je bila hrana prej temeljito prežvečena. Da se lahko prične proces resorbcije hranil, se morajo ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe prej ustrezno razgraditi. V kolikor se to ne zgodi, se že v tankem črevesju in kasneje v debelem prično razkrajati, to pa pomeni, da se v telesu ustvarjajo strupi. Te v najboljšem primeru izločimo z blatom, lahko pa se zadržujejo v črevesju in škodujejo tako črevesni sluznici kot kasneje jetrom. Tako jetra počasi preobremenimo in pojavijo se težave, ki jih moderen človek še kako dobro pozna. Sprašujemo se, zakaj smo iznenada manj učinkoviti, hitreje utrujeni, odkod kar naenkrat gube, na telesu opazimo spremembe in podobno. Kaj bi storili, če bi vedeli, da so eden poglavitnih vzrokov s strupi preobremenjena jetra in da jih ustvarjamo sami z napačnim načinom prehranjevanja? A pomembno ni le to, da jemo počasi, temveč tudi, da ne zaužijemo prevelikih količin hrane naenkrat, da ne jemo prepozno, da ne mešamo preveč različne hrane v istem obroku, da želodcu po obroku pustimo vsaj 4 ure časa, da v miru prebavi hrano in ga v vmesnem času ne motimo s prigrizki... Če ne upoštevamo teh preprostih pravil, si bolezen ustvarimo sami in ne kakšen hudoben virus, na katere se ljudje vse preveč radi sklicujemo. Ob vsem tem je dobro vedeti, da se kar 70-80% obrambnih celic tvori v črevesju. Le kdo si ne želi trden imunski sistem?

Poiščite svojo najljubšo telesno dejavnost

Ali ste vedeli, da so ljudje pred sto leti v povprečju dnevno naredili deset do dvajset kilometrov, danes lahko govorimo le še o metrih (med osemsto in tisoč)? Ker pretežno sedimo, ne uporabljamo mišic. Še ena nič manj dramatična posledica je, da pogosto dihamo le plitko, dihanje s trebušno prepono je v sedečem položaju skoraj popolnoma izključeno. Ko dihamo s trebušno prepono, poskrbimo za premikanje tankega črevesa, tako se delci hrane bolje premešajo, lažja je  razgradnja hrane, s tem krepimo črevesno mišičje in še bi lahko naštevali.

Svoje mišičje lahko ohranimo le z vadbo, sicer po domače povedano zakrni. Z dobrim mišičjem „kurimo“ kalorije, tudi ponoči. To je zlasti pomembno za tiste, ki imajo težave s preveliko telesno težo, kajti boljše kot je mišičje, hitreje se izgublja telesna masa.

Dodatna vrednost gibanja je, da nas osrečuje. Pomislite, kako se počutite po sprehodu. Z gibanjem poskrbimo za boljšo prekrvavljenost, izgubljamo kalorije, v telesu se nalaga manj kislih presnovkov, vezivno tkivo se z gibanjem nekoliko očisti. Znano je, da se zlasti pri vzdržljivostnih športih sproščajo endorfini oz. hormoni sreče. Ti poskrbijo za boljše počutje in trdnejši spanec.

Z gibanjem telo preskrbimo z več kisika. Pri vzdržljivostnih športih se količina kisika v nasprotju z mirovanjem poveča kar za tri tisoč odstotkov. Z gibanjem tako niso na boljšem le naše celice, temveč s tem pravočasno preženemo bolezenske klice, kot so virusi in bakterije.

Toliko razlogov bi moralo zadostovati, da poiščemo dejavnost, ki nas veseli in jo redno izvajamo, kajne?

Zapojte si!

Ste presenečeni? Tudi ta „metoda“ nič ne stane. Pa jo kljub temu slabo udejanjamo. Tokrat izjemoma kakovost ne stoji na prvem mestu (razpon, barva glasu, posluh...), temveč je pomembno le pristno veselje, ki ga ob petju s polnimi pljuči čutimo. Podobno kot otroci, ki vedno in povsod radi pojejo. Danes je tudi že znanstveno dokazano, da celice pri pozitivnem razmišljanju ustvarjajo boljše celične beljakovine kot pri negativnih mislih. To pomeni, da s svojim razmišljanjem neposredno vplivamo na tvorbo lastnih celic. Ko to ozavestimo, ugotovimo, da je odgovornost za lastno zdravje predvsem v naših rokah in ne naši usodi, zlih ljudeh in podobno.

Toda petje ni le to. Ste vedeli, da petje zvišuje inteligenco, koncentracijo in s tem tudi delovno učinkovitost? Posredno zelo ugodno vpliva tudi na zdravje, saj ob petju dihamo globlje. In končno, ko otroci pojejo, so mirnejši, se manj prepirajo, so bolj veseli. A ne bi bilo čudovito, če bi enake odlike imeli tudi odrasli?

Spanec v brezhibnem okolju

Mnogo ljudi precej pozornosti nameni nakupu primernega ležišča, ko pa je to potrebno umestiti v prostor, smo vse prehitro zadovoljni z mestom naše spalnice. Če je prostor močno obremenjen z zemeljskim sevanjem, elektrosmogom in podobnim, je to zlo, ki učinkuje na dolgi rok, zato se je tega potrebno znebiti, ga čim bolj omiliti, v primeru, da to ni mogoče, pa za spanje poiščimo primernejši kotiček.

Poskrbite za to, da v spalnici ne bo nobenih motečih dejavnikov, saj si boste le tako lahko zares napolnili baterije, kot radi pravimo. Baterije so v resnici naše celice, ki samo s spanjem v neobremenjenem okolju pridobijo možnost, da si odpočijejo od napornega dne.

„Mehkušci“ zbolevajo hitreje

Da je telo potrebno utrditi, je že pred 150 leti ugotovil Sebastian Kneipp, ki se je ravno z mrzlimi kopelmi rešil smrtonosne tuberkuloze. Danes smo navajeni na prijetno temperaturo okrog 20 stopinj Celzija skozi vse leto. Ko se tako povsem neutrjeni končno odpravimo iz stanovanja ali pisarne v mrzlo pokrajino, nas prehitro ulovi prehlad, saj ne prenesemo več takšnega temperaturnega nihanja. Morda ravno od tod izvira takšen paničen strah pred gripo vsako zimo. Ob že tako slabem imunskem sistem pa je tudi strah tisti, ki ustvari bolezen. Zato je potrebno telo utrditi npr. s hladnim prhanjem ali s sprehodi ob vsakršnem vremenu. Tega se ne da kupiti, to je preprosto potrebno živeti. Morda je potrebno spremeniti filozofijo v smislu, da ne obstaja slabo vreme, pač pa le vreme, ki zahteva posebna oblačila.

Ekološko pridelana hrana je najboljša

V določenih krogih se še vedno skuša omalovaževati ime ekološko vzgojene hrane. V zelo redkih primerih se to zgodi upravičeno, na splošno pa je takšna hrana bistveno bolj kakovostna od konvencionalno pridelane, pa ne le zato, ker vsebuje več vitaminov, rudnin, ali ker v njej ni sledov pesticidov in ostalih snovi, temveč tudi zato, ker vsebuje veliko več energije svetlobe oz. fotonov. Ti pa v telesu skrbijo za red, brez katerega bi v njem vladal ogromen kaos. V telesu hkrati poteka toliko različnih procesov hkrati, da je internet, denimo, povsem preprost sistem, če ga primerjamo s človeškim telesom. Več energije svetlobe, kot je ujete v živilu, več energije in vitalnosti prejmemo. In čeprav ekološko pridelana hrana običajno res nekoliko več stane, pa je skoraj gotovo potrebujemo manj, še zlasti, če temeljito žvečimo (pa smo spet pri prvi točki).

Temna plat različnih sinteznih medicinskih pripravkov

Uradna medicina na številnih področjih ogromno prispeva k dobrobiti človeka. V primerih, ko rešuje človeško življenje, se resnično lahko zahvalimo vsem metodam in sredstvom, ki jih v ta namen uporablja. Tudi stranski učinki so v takšnih primerih le postranskega pomena. A zavedati se je potrebno, da je takšnih primerov morda le deset, dvajset odstotkov. Za ostalo prebivalstvo bi bilo veliko primerneje posegati po naravni in predvsem bolj celostni obravnavi človeka. A to hkrati pomeni, da bi se vsi ljudje morali držati vseh načel, o katerih tokrat pišemo. Si lahko predstavljate, kako bi se izboljšalo zdravje vsega prebivalstva, kako zelo bi razbremenili zdravstvene zavarovalnice in državni proračun in kako bi se dvignilo splošno zadovoljstvo?

V uredništvu Farmedice, kjer pripravljamo mesečno Voglove novice, vam zato želimo, da bi tudi vi bili aktivni in zadovoljni v prihajajočem letu. Pot do zdravja je včasih dolga, a tudi ta se začne s prvim korakom. Srečno!

Besedilo: Sabina Topolovec