A.Vogel Blog

»Ne-mirni« otroci imajo več težav hkrati

Nevrologinja in nutricionistka dr. N. Campbell-McBride v svoji knjigi GAPS Gut and psychology syndrom, ki je nastala na osnovi večletnega zdravljenja otrok z avtizmom, razkriva zanimive in koristne ugotovitve, ki so nam lahko v pomoč tudi pri »um-mirjanju« ne-mirnih otrok.

Ugotovila je npr., da običajno otroci z avtizmom niso le hiperaktivni ampak imajo tudi motnje govora, gibanja ter da bolehajo za alergijami, astmo in ekcemi. Prav tako je opazila, da je tudi veliko otrok z alergijami in astmo obenem hiperaktivnih in z motnjami gibanja (dispraksijo). Ca. 50 % otrok, ki imajo motnje govora (disleksijo), ima tudi dispraksijo. Od 30 do 50 % otrok z disleksijo pa ima tudi sindrom pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Nevrologinja pojasnjuje, da je otroke s takšnimi težavami težko in celo napačno linerano razvrstiti v predalček z eno diagnozo, ter jih »zdraviti« le za eno težavo, saj se pri njih očitno pojavlja več težav hkrati. Ko je ugotavljala, kaj je tisto, kar vse več sodobnih otrok naredi dovzetnih za to, da se prej ali slej v otroštvu soočijo z astmo, alergijami, ekcemi ali pa motnjami govora, gibanja, vedenja, ADHD, odvisnostjo od npr. sladkih jedi ... ali pa celo z avtizmom, je ugotovila naslednje.

Srčika težav »ne-mirnih« otrok je v prebavnem traktu

Vsem naštetim težavam je po mnenjeu nevrologinje skupno slabo stanje prebavnega sistema. Ni še srečala otroka z eno ali več zgoraj omenjenimi težavi, ki bi imel zdrav prebavni sistem. Namreč običajno starši »ne-mirnih« otrok npr. z ADHD, avtizmom ... kot poglavitno težavo najprej omenjajo prebavne motnje, kot so napihnjenost, diareja, zaprtje, krči, vetrovi, zgaga, bruhanje itd. in šele nato težave v obnašanju in počutju.

Očitno sodobna znanost ponovno ugotavlja, da mnoge, tako fizične, kot psihične, težave koreninijo v črevesju. Ponovno zato, ker naj bi že oče psihiatrije Phillipe Pinel leta 1807 po dolgoletnem delu z psihiatričnimi bolniki zaključil, da je primarni sedež težav teh bolnikov v področju želodca in črevesja. Pa kljub temu danes tako naša medicina kot laična družba še pomisli ne, da bi lahko bil vzrok mnogih motenj obnašanja in počutja otrok skrit prav v motnjah prebavnega sistema.

Kako so motnje prebavnega sistema povezane z »ne-mirom« otrok?

Vse, kar v času od rojstva naprej zavira normalen razvoj črevesne flore otroka, lahko povzroči ali pa prispeva k razvoju prebavnih težav, kot so napihnjenost, vetrovi, krči, diareja, zaprtje itd. Če težav ne odpravimo, ampak le poglabljamo, je prav to lahko odskočna deska do težav v obnašanju in počutju naših otrok. Zdrava črevesna flora (ki sestoji iz milijarde različnih mikrobov, ki pokrivajo površino sluznice črevesja), namreč ni pomembna le kot pomoč pri razgradnji zaužite hrane, temveč je nujna tudi za normalen fizičen in psihičen razvoj ter zdravje otroka.

Zelo pogosto se npr. težave začnejo, ko so otroci še čisto majhni, ko se npr. dojenčki ne dojijo, amak pijejo mlečne nadomestke. Ali ko mamice prenehajo z dojenjem in otroke začno hraniti z nekakovostnimi nadomestki. Ti namreč lahko vplivajo na rast neugodne črevesne flore, ki ne predstavlja razvoju telesa in psihe omenjene podpore. Močno lahko črevesno floro že v otroštvu poškodujejo tudi zdravila, kot so antibiotiki, ki jih otroci nemalokrat dobijo po nepotrebnem. Antibiotiki sicer uničijo škodljive bakterije, ko gre za bakterijsko vnetje, a žal istočasno uničijo tudi koristne črevesne mikrobe. Posledično se v črevesju še lažje razmnožujejo škodljive glivice in drugi škodljivi mikrobi. Ker se večina otrok današnjega časa tudi nepravilno prehranjuje s pretežno industrijsko močno predelano hrano z malo vlakninami ter veliko škroba in sladkorja, to še dodatno načenja ravnovesje črevesne flore. Takšna hrana namreč v prebavilih še dodatno hrani in podpira škodljive mikro prebivalce kot je npr. glivica kandida.

Posledica zrušenega ravnotežja črevesne flore je lahko poleg prebavnih motenj (napihnjenost, vetrovi, diareja, zaprtje, krči, zgaga, bruhanje ...), nepravilne prebave hrane, pomanjkanja vitalnih snovi v telesu (zakisanost, padec odpornosti), tudi poškodba črevesne sluznice. Ta namreč izgublja zaščito, ki jo je predstavljala zdrava črevesna flora. Če ne ukrepamo v smeri krepitve črevesne flore, je le še vprašanje časa, kdaj se bo sluznica tako poškodvala, da bo postala nevarno prepustna. Sluznica prebavil podobno kot koža varuje našo notranjost. Ko zaščite več ni, lahko preko črevesne sluznice v telo vdrejo tako toksini iz hrane in pijače, kot številni mikrobi, neprebavljeni delčki hrane, paraziti itd. To pa je lahko tudi začetek psihičnih težav otrok, meni nevrologinja McBride. Torej ne le da se zaradi preobremenjenosti telesa s toksini ta prične čistiti preko kože, zaradi česar lahko nastanejo na njej ekcemi ... ali da neprebavljeni delci hrane izzovejo alergije ... ampak padla črevesna zaščita lahko zaradi trume snovi, ki v telesu nimajo kaj početi, povzroči tudi motnje v razvoju in zdravju živčevja ter možganov. Med slednje pa, kot že veste, spadajo razdražljivost, motnje učenja, govora, gibanja, hiperaktivnost itd.

A to še ni vse. Omenjena strokovnjakinja opozarja, da ima »padec« obrambe na črevesni sluznici zgodaj v otroštvu hujše posledice, kot če do tega pride, ko je otrok starejši. Delno je razlog temu tudi hiter razvoj otroka v zgodnjem otroštvu. Npr. živčevje in možgani se zaradi trume škodljivih snovi, ki so vdrli v otrokovo telo, ne morejo optimalno razviti. To pa je obenem tudi razveseljiva novica, saj to pomeni, da s pravimi in pravočasnimi ukrepi lahko otroke tako ubranimo, kot tudi pozdravimo celo najhujših oblik »ne-mira«, kot so avtizem, depresija ali pa shizofrenije, če le vemo, kako.

Nad »ne-mir« otrok s krepitvijo črevesne flore!

Torej, ker lahko motnje obnašanja in počutja otrok izvirajo iz poškodb sluznice prebavil, je glavni recept za preprečevanje ali odpravljanje teh težav stalna skrb oz. nega črevesne flore od rojstva naprej. Glede na to, da otrok črevesno floro prične naseljevati ob rojstvu, je zelo pomembno, da ima mamica tudi zdravo ravnovesje vaginalne flore. K temu npr. pripomore že to, da si vsaj par tednov pred porodom nožnico in zunanje spolovilo dnevno po tuširanju neguje s koncentratom sirotke (npr. A.Vogel Molkosan). Tega naj pred tem razredči z vodo v razmerju 1:1. Sirotka bo poskrbela za vzdrževanje optimalne kislosti sluznice intimnega predela. To pa onemogoča razvoj škodljivih mikrobov. Ker zdrava vaginalna flora zavisi od zdravja črevesne flore, je potrebno negovati tudi to. Več o tem preberite v članku Kako vaginalna mikroflora ob porodu vpliva na zdravje otroka? 

Ko se otrok rodi, lahko mamica razvoj zdrave črevesne flore pri otroku odlično podpre z dojenjem, v katerem je vse tudi za zdrav razvoj črevesne flore otroka. Če želite črevesno floro otroka krepiti tudi v obdobju dojenja, občasno natrite bradavice pred dojenjem z razredčenim koncentratom sirotke (1:10 sirotka/voda). Mlečna kislina v sirotki bo podprla rast dobrih mikrobov črevesne flore, zavrla pa rast škodljivih. Obenem bo ščitila in negovala tudi bradavice. Sirotko lahko otroku kasneje primešate tudi v vodo. Poleg tega črevesno floro krepijo še jogurt, kefir, mlečnokislinsko fermentirani sokovi, kislo zelje itd.

Zlasti ob prehodu z dojenja na trdo hrano dalje pazite, da otrok pije dovolj vode. Ponujajte mu čim manj predelano, s tokisni, pesticidi, konzervansi obremenjeno hrano, ker ta lahko močno poruši njegovo črevesno floro. Prav tako otroku ne dajajte veliko škrobnatih jedi. Nujno se je tudi izogibati jedem, sladkanim z belim skadkorjem. Sladkor je v črevesju direktna hrana za glivice in druge potencialno škodljive mikrobe, od katerih si ni obetati trdnega fizičnega ali pa psihičnega zdravja otroka.

Če so otroci že preveč navajani na sladko hrano, jim povečajte v prehrani količino zdravih maščob, kot so maslo, ghee maslo, kokosovo olje itd. Želja po sladkem se jim bo posledično sama od sebe zmanjšala, s tem pa tudi nemir, povezan s to željo. Te maščobe ne le, da ustavljajo željo po sladkem, ker nas bolj nasitijo in nahranijo ( so npr. nosilci v maščobah topnih vitaminov A, D, E, K ...), ampak tudi pomagajo negovati črevesno floro. Npr. lavrinska maščobna kislina, ki je v nasičenih maščobah, celo pomaga uničevati prekomerno razraščene glivice - problem, ki je ob porušeni črevesni flori skoraj vedno prisoten.

Še posebej skrbni bodimo pri negi črevesne flore otrok ob pojavu prebavnih motenj. Zlasti pa, ko mora otrok jemati antibiotike, kortikosteroide in podobna zdravila, ki rušijo ravnovesje črevesne flore. V takšnih primerih je dobro na pomoč poklicati tudi različne probiotične pripravke v kapsulah, ampulah, kapljicah ... Z naseljevanjem novih koristnih mlečnokislinskih mikrobov, ki jih ti pripravki vsebujejo, boste pri otroku hitreje vzpostavili ravnovejse črevesne flore in preprečili poškodbo črevesne sluznice z vsemi možnimi posledicami.

Kot vidite, je krepitev črevesne flore od rojstva naprej dobra popotnica za celostno zdravje otroka. Če ste to preventivo zamudili in so vaši otroci že »ne-mirni«, nič zato, začnite zdaj. V kolikor potrebujete več informacij o obvladovanju kandide, ki je ena najpogostejših težav porušene črevesne flore, pa le te lahko najdete v knjižici Obvladajte kandido preden ona obvlada vas (prelistate jo lahko tukaj).

Besedilo: Adriana Dolinar