A.Vogel Blog

Znanstveniki so namreč ugotovili, da ni dokazov, da je kratkotrajno zdravljenje manj učinkovito ali da to vzpodbudi odpornost bakterij proti zdravilu.

S tem se strinja tudi prof. dr. Gerd Fätkenheuer, predsednik nemškega združenja za infektologijo in vodja oddelka za infektologijo na univerzitetni kliniki v Kölnu, ki trdi, da je potrebno antibiotik sicer jemati neprekinjeno, ne pa nujno zaužiti celotnega pakiranja. Dolžina jemanja antibiotika bi se morala določati na podlagi težavnosti obolenja, vrsti bakterije in odziva organizma na zdravljenje. Skladno z izkušnjami ugotavlja, da bi vnetja pljuč in bronhijev rabili zdraviti le tri do pet dni, pri okužbah sečil pa bi pogosto zadostoval le en sam dan jemanja antibiotika. Pri težjih okužbah, denimo s stafilokoki, pa je potrebno tudi večtedensko zdravljenje z antibiotiki (Ökotest, junij 2017, str. 63).

Prof. dr. Fätkenheuer prav tako trdi, da novejše klinične študije jasno kažejo, da pogosteje in dlje kot antibiotik jemljemo, bolj odporne postajajo bakterije. Slednje je v popolnem nasprotju s starejšo doktrino, saj ne glede na dolžino jemanja praviloma nikoli ne dosežemo vseh bakterij v telesu. Poleg tega zdravniki pogosto predpisujejo antibiotik, brez da bi bil povzročitelj bolezni jasno znan in brez natančnega vedenja, če sploh gre za bakterijsko obolenje. V takšnih primerih je tudi povsem nemogoče vnaprej predvideti, kako dolgo časa bo antibiotik potrebno uživati, da bo ta opravil z bakterijami in ali bo sploh deloval.

Dodatnih raziskav v tej smeri si vsi želimo. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija se še kako zaveda nevarnosti prepogostega predpisovanja in jemanja antibiotikov. Zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, v Evropi vsako leto umre kar 25.000 ljudi.

Kaj lahko storimo sami?

  • Poskrite za trden imunski sistem telesa. Uživajte čim manj predelano, lokalno in sonaravno pridelano in sveže pripravljeno hrano. Spijte vsaj 2 litra vode na dan. Čim več se gibajte na svežem zraku. Poskrbite za kakovosten spanec. Negujte lepe misli.
  • Izogibajte se uživanju množično vzrejenega mesa. Okoli polovica antibiotikov, proizvedenih na svetu, se porabi v kmetijstvu. Kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, Slovenija veliko mesa uvozi z Madžarske, ki je po porabi antibiotikov v samem vrhu. Zmanjšajte uporabo mesa in kupujte ekološko pridelanega.
  • Poskrbite za zdravo črevesno floro. Zaužijte čim več naravno fermentirane hrane, dodatna pomoč je tudi redno jemanje fermentirane koncentrirane sirotke.
  • Zaužijte več začimb, saj imajo mnoge izrazito protibakterijsko delovanje (mnoge pa hkrati delujejo tudi proti virusom, glivicam, parazitom …).
  • Če ste pogosto nagnjeni k prehladnih okužbah, si pri izgradnji trdnega imunskega sistema lahko pomagate tudi s preventivnim jemanjem ameriškega slamnika. A. Vogel Echinaforce je učinkovito naravno zdravilo iz sveže, cele rastline ameriškega slamnika, na voljo v obliki kapljic, tablet, žvečljivih tablet in toplega napitka. Po zdravilu lahko posežete tudi, ko že zbolite, saj dokazano skrajša čas obolevnosti in olajša simptome.
  • Pri blažjih tegobah je vedno bolje najprej posegati po naravnih metodah. Mnogo ljudi je precej nezadovoljnih, če jim zdravnik takoj ne predpiše antibiotika. Pri prehladnih in gripoznih obolenjih antibiotiki ne pomagajo, saj gre za virusne okužbe. Tudi pri blažjih vnetjih sečil si lahko pomagate brez uporabe antibiotika, denimo z jemanjem naravnega zdravila Canephron, pitjem brusničnega soka, uživanjem zeliščnih čajev ipd.

Veliko preizkušenih nasvetov, kako si na naraven način pomagati pri okužbah vseh vrst, lahko preberete v neprecenljivem priročniku Alfreda Vogla Ljudski zdravnik.

Besedilo: Sabina Topolovec