A.Vogel Blog

Žrelo

Žrelo je del prebavil, cev, ki sega od baze lobanje do 6. vratnega vretenca. Ta cev je sestavljena iz 4 plasti: sluznice, fibrozne osnove, mišic in ovojnice. Nekateri možganski živci, ki oživčujejo žrelo, oživčujejo tudi srednje uho, zunanji sluhovod, koren jezika in mandlje, zato lahko pri določenih boleznih žrela bolečina seva tudi v uho.
Žrelo se deli na nosni del, ustni del in spodnji del žrela. Nosni del po funkciji spada k nosni votlini, ustni del je tam, kjer vidimo mandlje (če nam jih niso odstranili), spodnji del žrela pa se nahaja ob grlu in služi prehajanju hrane.
V žrelu se nahajajo tonzile (mandlji, ko jim rečemo po domače), ki so iz limfatičnega tkiva. Imajo imunološko vlogo in se zato povečajo ob vnetju. Glavna vloga žrela je, kot že ime samo pove, požiranje.

Vnetje žrela

Torej, kadar bolnik toži, da ga boli grlo in da težko požira, ga dejansko boli žrelo, ki je takrat najverjetneje vneto. Vnetje lahko povzročijo fizikalne snovi, kot so prevroč, premrzel zrak, tekočina, hrana; kemijske snovi, kot so kemikalije, razni dražeči plini ter mikroorganizmi, torej baterije, virusi in redko tudi glive. Vnetje žrela je lahko tudi posledica alergije, vpliva izcedka iz nosu in pa refluksa želodčne kisline iz požiralnika. Strokovno vnetju žrela pravimo faringitis.
Akutno vnetje žrela v približno 95 % povzročijo virusi. Velikokrat se pojavi tudi v sklopu gripe. Simptomi, ki se ob tem pojavijo, so zamašen nos, izcedek iz nosu, kihanje, kašelj, povišana telesna temperatura in glavobol. Pri adenovirusnem vnetju, ki se pojavi redkeje, so lahko vnete tudi oči, opazimo pa tudi obloge na nebnicah, podobno kot pri streptokokni angini. Bolezen, ki prav tako spada med akutna virusna vnetja žrela, je sindrom infekcijske mononukleoze ali »Kissing disease« (bolezen poljubljanja). To povzroča EB virus (Epstein-Barr) in se pojavlja še zlasti pri mladih.
Bakterijsko vnetje žrela pa je velikokrat posledica okužbe s streptokoki. Zdravniki med virusnim in bakterijskim vnetjem razlikujejo na dva načina: s Strep testom, kjer vzamejo bris žrela in z 80 % verjetnostjo zatrdijo, ali gre za bakterijsko okužbo, ki se zdravi z antibiotiki ali virusno okužbo, ki se zdravi simptomatsko (lajšajo se simptomi). Drugo način pa je način po Centorju, kjer zdravnik odgovori na 5 trditev, od katerih je vsaka vredna eno točko. Če je ocena več kot tri, gre za streptokokno okužbo. Trditve pa so sledeče: vročina nad 38º C, gnojne obloge žrela in nebnic (to so ti mandlji, ki jih otrokom včasih odstranijo), boleče vratne bezgavke, starost 3 – 14 let, brez kašlja.

Zdravljenje vnetja žrela

Kadar gre za virusno okužbo, naj bolnik uživa veliko toplih napitkov. Vzame lahko zdravilo za lajšanje bolečin in znižanje temperature (paracetamol), zdravila za lajšanje draženja v žrelu (v obliki pršil, pastil, tekočine za grgranje), ki so lahko sinteznega ali rastlinskega izvora. Zadnja imajo lahko tudi protivnetni učinek (npr. žajbelj, islandski lišaj). Pomembno je tudi, da se izboljša prehodnost nosu.
Pri bakterijskih povzročiteljih pa zdravnik predpiše penicilinski antibiotik, lahko pa tudi makrolidnega, v kolikor gre za alergijo na peniciline. Enako kot zgoraj pa je možno simptome lajšati s toplimi napitki, zdravili s protibolečinskim delovanjem in zdravili za lajšanje bolečin v žrelu.
Vnetje žrela je lahko tudi kronično, kadar traja 3 mesece ali več. Takrat je zelo pomembno, da ugotovimo vzrok. Ti so lahko različni, npr. draženje snovi iz okolice, dihanje na usta, kadar je nos slabo prehoden, alergije, gastroezofagealni refluks... Zdravljenje poteka na podoben način kot pri akutnem vnetju.

Grlo

Grlo je del dihalnega trakta. Njegova glavna vloga je govorjenje in dihanje. Grlo je cev, sestavljena iz hrustancev, ki so z vezmi, membranami in mišicami povezani med seboj. Grlo delimo na tri dele: supraglotis ali področje nad poklopcem, glotis ali glasilki in subglotis, ki sega od spodnjega roba glasilk pa do spodnjega roba prstanastega hrustanca. Del grla je tudi Adamovo jabolko.
Grlo ima pet funkcij. Prva je dihanje. Takrat se glasilki široko razpreta in zrak lahko skozi grlo nemoteno prehaja v pljuča. Če mirno dihamo, sta glasilki ohlapni.
Druga vloga grla je zaščitna, saj pri požiranju zapre dihalno pot in s tem prepreči, da bi delci hrane ali tekočine prešli v pljuča. Tretja vloga grla je tvorba glasu, torej govorjenje. Ko hočemo govoriti, glasilki napnemo in približata se druga drugi. Med njima ostane le ozka špranja. Zrak pri izdihu glasilki zatrese in tako se tvori glas. Bolj napeti sta glasilki, višji je glas. Če izdihnemo več zraka iz pljuč, je govor glasnejši in tudi glas višji.
Poleg treh glavnih funkcij grla poznamo še funkcijo pri kašlju, kjer je potreben zadosten tlak v spodnjih dihalih, da lahko sluz izkašljamo. Glasilki se ob tem stisneta, nato pa delce, sluz eksplozivno iztisnemo iz pljuč. Grlo se ob telesnem delu, porodu, odvajanju blata zapre, kar predstavlja njegovo peto vlogo.

Vnetje grla

Vnetje nosu, grla in sapnika lahko prav tako povzročijo enaki dejavniki kot vnetje žrela. Sama bolečina v grlu se pojavi takrat, kadar grlo prekomerno uporabljamo. Torej po koncertu, pevskem nastopu, prekomernem govorjenju nas bolijo mišice, prav tako kot po dobri telovadbi. Vnetju grla strokovno pravimo laringitis.
Najpogostejši simptomi bolezni grla so glasovne motnje (hripavost), kašelj, motnje požiranja ter težave z dihanjem (kadar oteklina v grlu zaradi vnetja otežuje dihanje).

Zdravljenje vnetja grla

Najpomembnejši ukrep v primeru hripavosti, ki pa je, še zlasti za nežnejši spol, velikokrat težko dosegljiv, je prenehanje govorjenja. Poleg tega pa je dobro odstraniti tudi druge moteče dejavnike, kot so kajenje, izogibanje večernemu obroku, če gre za refluks... Zelo pomembno je uživanje dovolj tekočine (ta razreči gosto sluz v nosu), če bolnik ne more dihati skozi nos, si lahko pomaga z vlažnimi inhalacijami s fiziološko raztopino. Kamilice v tem primeru niso priporočljive, saj vsebujejo eterična olja, ki sluznico še bolj sušijo. Dobrodošla so tudi sredstva za lajšanje izkašljevanja (zdravila z bršljanom), saj se na ta način bolnik lažje izkašlja in ne obremenjuje toliko glasilk. Prav tako pa se lahko uporabijo zdravila za lajšanje draženja v žrelu, ki so našteta zgoraj.

Kdaj k zdravniku?

Bolnik mora k zdravniku vedno, kadar bolezen traja več kot 7 dni, kadar so bolečine pri požiranju tolikšne, da je skoraj nezmožen požirati slino in se mu ta cedi iz ust, kadar bolečina seva iz žrela proti ušesu, kadar ga duši in težko vdihne ali izdihne, kadar mu zmanjkuje zraka pri naporu in govoru, kadar je splošno počutje zelo slabo in je bolnik težko pokonci, če je telesna temperatura več dni višja kot 38,5°C in kadar je stanje iz dneva v dan slabše. V ostalih primerih pride v poštev samozdravljenje, kjer pa vam bodo pomagala zgoraj omenjena zdravila in ostali nasveti za lajšanje težav.

Pripravila Urška Živko